Iskanje peloda iz daljne preteklosti

Dr. Nina Caf je raziskovalka na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU.

 

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Rekla bi, da mikroskop. Kot palinologinja namreč preučujem fosilni cvetni prah (pelod), ki ga s prostim očesom ne zaznamo, za to pa seveda potrebujem mikroskop.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Vsako pomlad ob prebujanju narave rastline proizvedejo ogromne količine cvetnega prahu ali peloda. V nekaterih okoljih se ti organski mikrodelčki ohranjajo bolje kot v drugih. V okoljih brez kisika ali v kislih okoljih, na primer, se lahko ohranijo tudi več tisoč let. Palinologi v takšnih okoljih, kot so jezera in močvirja, delamo vrtine, da pridobimo vzorce peloda za več tisoč let v preteklost. Preučevanje teh vrtin pa nam omogoča boljše razumevanje spreminjanja vegetacije skozi čas predvsem v povezavi s podnebnimi spremembami in vplivom človeka.

Zakaj imate radi znanost?

Rada jo imam zato, ker omogoča, da razumemo svet okoli sebe, bodisi je to narava ali družba. Brez nje bi težko imeli tak napredek, kot ga trenutno opazujemo.

Skrivnosti kvantnega magnetizma

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Boljše razumevanje, kako ljudje že od prazgodovine vplivamo na okolje, čeprav je pogosto videti, da je v nekaterih predelih sveta narava še nedotaknjena.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

Ko sem dobila odgovor, da so me sprejeli kot mlado raziskovalko. Želela pa sem si to že od otroštva.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Zelo rada potujem in odkrivam nove kulture. Ravno te dni sem iskala fotografije s potovanja po Maroku pred desetimi leti in obiska vasi v Visokem Atlasu, ki so bile precej prizadete v nedavnem potresu. Spomnim se, kako smo ravno ujeli tedenski sejem v vasici, kjer so kmetje, predvsem Berberi, ki še danes živijo precej nomadsko življenje, prišli iz še bolj oddaljenih vasi prodajat živino in druge dobrine.

Druga strast je izdelava domače kozmetike, ki je trenutno v fazi raziskovanja, predvsem, kaj mi ustreza, kako sestavine kombinirati, nato pa sledi še testiranje končnih izdelkov.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Rekla bi, da ohranja radovednost. Kljub pogosto dolgotrajnim procesom pridobivanja rezultatov, pisanja in recenziranja.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Mislim, da znanost ni nujno glavni problem pri tem, kaj vse še moramo odkriti, da bomo živeli še bolje ali spremenili tok zgodovine. Bolj je to vprašanje politikov in uradnikov, ali bodo to znanje znali implementirati oziroma ga uporabiti.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Raje bi ostala kar na Zemlji. Če smo tako objestni, da se moramo preseliti na drug planet, ker smo uničili trenutnega, se sprašujem, zakaj to počnemo.

Iznajdljivček, ki še kar leti

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Mislim, da bi bil precej dobra alternativa vodik. Hkrati pa menim, da staviti le na en vir energije ni ravno racionalno oziroma optimalno.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

S Charlesom Darwinom.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Med knjigami bi vsekakor predlagala delo Puške, bacili in jeklo Jareda Diamonda, ki govori o razvoju civilizacij na različnih kontinentih in razlogih, zakaj so ljudje na teh območjih bili in še zmeraj so na različnih stopnjah razvoja.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Najverjetneje to, da cvetni prah ni samo spomladanska nadloga marsikaterega človeka, ampak se, predvsem v tujini, uporablja tudi v forenzičnih raziskavah.