Znanost je najboljša pot za iskanje resnice

Doc. dr. Robert Hauko je raziskovalec in predavatelj
na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Poleg računalnika imam najraje stabilen sinhrotronski rentgenski žarek in dober kavni avtomat.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Atomi različnih elementov periodnega sistema se med seboj razlikujejo samo po številski sestavi gradnikov. Čeprav znamo zapisati enačbe za gibanje elektronov v atomih, pa teh enačb ne zmoremo natančno rešiti, uporabljamo le različne približke. Te izboljšujemo z rezultati eksperimentov. Eden od njih je ta, da svetimo skozi vzorec nevezanih atomov z močno rentgensko svetlobo in natančno analiziramo prepuščeno svetlobo. V izbranem energijskem območju rentgenska svetloba izbije enega od notranjih elektronov, ob tem pa lahko v izmerjenih spektrih zaznamo drobne posebnosti v gibanju elektronov znotraj atoma. Opisana eksperimentalna metoda se imenuje rentgenska absorpcijska spektroskopija, meritve pa izvajamo na sinhrotronih ali pospeševalnikih.

Zakaj imate radi znanost?

Ker je znanost najboljša pot za iskanje resnice. V isti sapi moram povedati, da imam zelo rad tudi pedagoško delo in da to predstavlja drugo polovico mojih službenih obveznosti.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Znanstvena spoznanja raziskovalne skupine, v katero sem vključen, so drobni kamenčki v gradnji mozaika poznavanja atoma. Hrepenenje po razumevanju procesov v svoji okolici (na vseh velikostnih skalah) je del človekove narave. Znanstvena spoznanja tako pomembno dopolnjujejo smisel bivanja posameznika in človeške skupnosti, k temu prištevam tudi naše delo.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalec?

Fiziko in matematiko sem močno vzljubil že v osnovni šoli, za kar gre zasluga predvsem odličnemu učitelju teh dveh predmetov. Poklicno pot sem začel kot srednješolski učitelj fizike. Z resnim raziskovalnim delom v eksperimentalni atomski fiziki sem se začel ukvarjati šele nekaj let kasneje, z nastopom asistentske službe na fakulteti. Po prvih skupnih meritvah s člani skupine mi je postalo jasno, da bo to moja nadaljnja poklicna pot.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Imam veliko čisto običajnih hobijev: rad kolesarim, rad sem v naravi, opazujem in fotografiram ptice, v zadnjih letih pišem (za svojo dušo) pesmi.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Na začetku poti predvsem marljivost in vztrajnost, kasneje pa tudi kreativnost in prodornost.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Preteklo znanstveno spoznanje o neizogibnosti podnebnih sprememb še ni popolnoma ozaveščeno. Večji del človeštva se bo prisiljen prilagoditi spremenjenim življenjskim razmeram. Množica tehnoloških odkritij bo najbrž pripomogla k dokazu preproste oblike življenja zunaj našega planeta. Kljub močnemu čustvenemu odzivu nisem prepričan, da bo človeštvo zaradi tega prevzelo kakšne drugačne vzorce delovanja. Za posameznika bodo najbrž pomembna predvsem odkritja v biotehnologiji in farmaciji. Široka uporaba umetne inteligence bo korenito spremenila naše dojemanje resničnosti, meja med produktom človeka in umetno inteligenco se bo zabrisala. Kaj bo najbolj prelomno odkritje, si pa ne upam napovedati.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Ne bi – preveč rad imam življenje na Zemlji.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Na kombinacijo jedrske energije ter energije iz obnovljivih virov, poleg tega bi si želel racionalnejšo porabo.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Z Albertom Einsteinom. Najprej bi mu na pametnem telefonu pokazal zadnje fotografije iz vesoljskega teleskopa Jamesa Webba, potem bi pa skupaj izbrskala na medmrežju še članek o eksperimentalni potrditvi gravitacijskih valov. Seveda si ga predstavljam kot starejšega gospoda, sebe pa kot otroka.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Delovo rubriko o znanosti.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Mogoče bo koga presenetilo dejstvo, da za večino elementov iz periodnega sistema še nikoli niso bili izmerjeni absorpcijski spektri. Priprava vzorcev iz nevezanih atomov z dovolj veliko gostoto za spektroskopske meritve je namreč zelo zahtevna. Z izjemo žlahtnih plinov se atomi spontano povezujejo v molekule, v teh pa se posamezni atomski učinki spremenijo oziroma zabrišejo.