Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Znanoteh

Začeti moramo, da lahko postanemo odlični

Sprememb nimamo radi, imamo pa radi novosti, ugotavlja raziskovalka Petra Cajnko.
Petra Canjko FOTO: Osebni Arhiv
Petra Canjko FOTO: Osebni Arhiv
14. 10. 2021 | 06:00
5:25

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Najpogosteje pri svojem delu uporabljam tipkovnico, najraje pa srce, s pomočjo katerega lahko sledim svojim ciljem in izzivom, ki se pojavljajo na poti do tipkanja po tipkovnici.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Dejstvo je, da nihče nima rad sprememb. Po drugi strani pa lahko trdimo, da imamo radi novosti oziroma si jih želimo. Gre pravzaprav za enako stvar, a doživimo različen psihološki učinek ob prebranem prvem ali drugem stavku. Zato sem se osredotočila na novost, svetovalno mentorstvo, ki sem ga vključila v proces poučevanja z namenom učinkovitejšega in uspešnejšega prilagajanja spremembam. S to metodo tako predavatelj kot študent uspešno opravita aktivnosti, ki so pogoj za dosego cilja. Predavatelj pa z njo še gradi zdravo avtoriteto.

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

Kar precej. Pedagoški proces smo preselili iz predavalnic na splet, ki ga sicer študenti obožujejo, a ne za izvedbo aktivnosti, ki so pogoj za dosego cilja pri študiju. Zato sem morala proces raziskovanja temu primerno prilagoditi.

Zakaj imate radi znanost?

Znanost je moje življenje, moja duša, moja sreča. V znanosti je treba imeti možgane ves čas na on, ni časa za cono udobja. In samo akcija povzroči reakcijo. V znanosti si lahko drugačen, pa ne pristaneš v »norišnici«, saj rečejo: »Eh, ta je znanstvenik, pusti ga …«

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

S pomočjo mojega dela bi se vsak posameznik začel zavedati, da ni pomembno, da smo odlični, da začnemo, moramo pa začeti, da lahko postanemo odlični. Zato želim, da to metodo dela spozna čim več pedagoških delavcev in vseh drugih, ki jim je pomembno, da dosežejo postavljeni cilj.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?

Že kot otrok sem vedno analizirala dogodke in ljudi. Svoj mir, srečo in polnost pa sem našla v prebiranju knjig in člankov. Ko je v sedmem razredu socialna delavka prinesla obrazce, na katere smo učenci morali zapisati, kaj si želimo biti po poklicu, sem napisala, da bi bila rada kot Einstein.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Kaj zanimivega ... Ne vem, koliko je to zanimivo, ampak meni je v ponos in zanimivo, da sem mama in s hčerama poskušam preživeti čim več časa v naravi. Poleg tega imam rada adrenalinske stvari, kot so rafting, zipline in vožnjo s športnimi avtomobili. Po drugi strani pa obožujem starodobnike in bi se želela peljati s kakšnim posebnim z Goričkega v Piran.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Najprej vztrajnost. Sledi pozitivnost. In pa trenutek odločitve, da postane najboljši pri svojem delu.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Ključna je odločitev vsakega posameznika, da bo naredili nekaj drugače, kot je delal do danes. Že Albert Einstein je rekel: »Čista neumnost je delati stvari na isti način in pričakovati drugačen rezultat.« In ko se bo ta miselnost razširila, besedna zveza »ne gre« ne bo več obstajala.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Da. Navežem se lahko na prejšnje vprašanje, saj bi ta medplanetarna povezava brutalno spremenila tok zgodovine življenja vseh nas. Zdaj smo znanstveniki vključeni v mednarodne projekte, zamislite si, kako fantastično bi bilo, če bi lahko bili vključeni v medplanetarne projekte.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Sonce. Menim, da je to velik potencial, ki ga je treba izkoristiti.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Thomas Alva Edison je zagotovo znanstvenik, s katerim bi spila kavo, saj je bil resnično genialen izumitelj. Navadno žarnico, ki jo je izumil Joseph Swan, je Edison patentiral in začel množično proizvajati pred več kot sto leti. Njena temeljna zgradba pa je vse do danes ostala enaka. Tako da bi lahko rekli, da se mu je dejansko zasvetilo.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Knjigo Harveyja Mackaya Plavaj z morskimi psi in ostani živ. Film: Hitch. Oboje je vodilo k razumevanju znanosti na področju mojih raziskav. Predvsem pa priporočam gledanje športa, ker tam imamo na eni strani trenerja in na drugi ekipo, med katerima mora potekati k ciljem usmerjena komunikacija.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Svoje področje primerjam z vozom, prevoznim sredstvom: V – vzajemnost, O – odgovornost, Z – zaupanje, kar zagotavlja bistvo uspeha generacij Y in Z.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine