Kako toksini vplivajo na naše celice

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Pri naših raziskavah uporabljamo predvsem visokotehnološke instrumente. Ker pa se ukvarjamo s celično biologijo, sta nepogrešljiva mikroskop in pipeta.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Na področju genetske toksikologije proučujemo poškodbe kromosomov in DNK ter mehanizme mutagenega delovanja na celični in molekularni ravni. Določamo toksični in genotoksični potencial različnih snovi, ki so v kozmetiki, živilih, zdravilih in okolju, katerim smo ljudje vsakodnevno izpostavljeni in lahko vplivajo na naše zdravje. Ocena genetske toksičnosti snovi igra ključno vlogo pri določanju njihove varnosti. Veliko se posvečamo tudi proučevanju molekularnih mehanizmov delovanja kombiniranih izpostavljenosti okoljskim onesnažilom.

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

Pandemijo sem hitro obrnila v svojo korist, saj sem se lahko posvetila pisanju znanstvenih člankov in doktorata. Prav tako smo zelo hitro uspeli prilagoditi urnike in delo v laboratorijih v skladu z ukrepi, ki je potem potekalo sicer okrnjeno, ampak vseeno dokaj normalno.

Zakaj imate radi znanost?

Ker lahko raziskujem stvari, ki me zelo zanimajo, pri tem pa načeloma ni večjih omejitev. Ukvarjaš se z najnovejšimi dognanji, delo nikakor ni monotono, hkrati se lahko udeležuješ zanimivih konferenc po Evropi in svetu.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Naša glavna naloga je določanje ocene genetske toksičnosti snovi in zaznavanje škodljivih učinkov, ki jih povzročajo vse vrste kemikalij, zlasti tiste, ki potrebujejo presnovno aktivacijo, kot so genotoksična sredstva ali tako imenovane ksenobiotične spojine. Trenutno se testi genotoksičnosti izvajajo na presnovno nekompetentnih 2D celičnih modelih, ki lahko dajejo zavajajoče rezultate. Zaradi neustreznih in vitro celičnih modelov in lažno pozitivnih rezultatov se številne spojine po nepotrebnem testira v pogojih in vivo, torej na živalih, kar je drago in predvsem etično vprašljivo. Zato se v toksikoloških raziskavah daje velik pomen za razvoj novih, naprednih in robustnih in vitro 3D modelov, ki mnogo bolje odražajo procese in vivo oz. naravne pogoje tkiv ter lahko podajajo bolj natančne informacije za ustrezno oceno tveganja za zdravje ljudi in okolja. Z našimi raziskavami na področju in vitro 3D modelov smo pomembno prispevali k izboljšanju le-teh ter tako ponudili alternativo poskusom na živalih.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?

Raziskovanje novih še neodkritih stvari me je pritegnilo že v srednji šoli, kjer sem se prvič spoznala z raziskovalnimi nalogami in sicer v sklopu ZOTKS tekmovanja mladih raziskovalcev Slovenije.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

V prostem času se zelo rada družim s prijatelji, ki mi veliko pomenijo, kuham in preizkušam nove recepte in eksperimentiram s sladicami. Rada tudi potujem.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Mogoče sta ključni radovednost in dobra mera ambicioznosti, ki pozitivno pripomore k motiviranosti za delo in je v raziskovanju še kako pomembna.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Eno bolj prelomnih odkritij je po mojem mnenju tehnika tarčnega preurejanja genomov (CRISPR-Cas), ki omogoča natančno spreminjanje elementov genskega materiala živih organizmov. Zelo zanimivo je, da bi lahko to tehnologijo uporabili za številne namene, na primer za povečanje proizvodnje biogoriva v industrijsko pomembnih organizmih, izdelava semen kulturnih rastlin odpornih na škodljivce in bolezni, pospeševanje izdelave zdravil in medicinskih terapevtikov ter za medicinsko zdravljenje predvsem na področju redkih genetskih bolezni. S tarčnim preurejanjem genskega zaporedja bi lahko preprečili razvoj take bolezni.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Za zdaj ne. Če bi skrajšali čas potovanja, pa bi šla na obisk.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Na takega, ki je čim bolj obnovljiv, trajnosten, učinkovit in pušča čim manjši ogljični odtis.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Izbrala bi Charlesa Darwina, vendar ne bi šla na kavo, ampak kar na ladjo in po otokih zbirat vzorce in zapiske.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Prijateljica mi je pred kratkim predlagala knjigo Največja predstava na Zemlji (Richard Dawkins), priporočam pa tudi nekaj spletnih znanstvenih portalov: Znanost na cesti, Kvarkadabra in Metina lista. Vedno rada prelistam tudi revijo National Geographic.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

V našem telesu, v vsaki posamezni živi celici, dnevno prihaja do poškodb dednega materiala. V vsaki celici nastane med 10.000 in 100.000 poškodb DNK na dan. Te nastanejo med normalnimi celičnimi procesi in zaradi vpliva različnih okoljskih dejavnikov. Na srečo pa imajo naše celice številne mehanizme, s pomočjo katerih se nenehno borijo proti tem poškodbam. S številnimi mehanizmi neprestano popravljajo različne tipe poškodb DNK, kar preprečuje nastanek mutacij in nas ščiti pred razvojem bolezni, vključno z rakom. V ekstremnih primerih, ko je poškodb preveč, da bi jih lahko popravila, celica v dobro celotnega organizma stori »samomor« in se v procesu apoptoze odstrani iz celične populacije, tako da ne poškoduje sosednjih celic.