Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Kot teoretični fizik sem imela za instrumente računalnik, papir, svinčnik in skodelico za kavo. Večina matematičnih in fizikalnih problemov je danes sicer pretežkih, da bi se jih dalo rešiti na papirju. Zato sem precej časa prebila za računalnikom ob pisanju programske kode v pythonu ali C-ju.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Glavno področje mojih raziskav so bili topološki izolatorji. To so moderni materiali, ki so odvisno od parametrov sistema ali navadni izolator ali pa izolator v topološki fazi. Za navadni izolator je značilno, da ne prevaja električnega toka. Izolator v topološki fazi prav tako ne prevaja električnega toka po svoji notranjosti, ga pa prevaja po svojih robovih, in sicer brez električnega upora, torej brez izgub. Te sisteme se trenutno izdeluje v laboratorijih za raziskovalne namene in še ne za širšo uporabo. Ukvarjala sem se tudi s kvantnim računanjem, natančneje, kako zapisati osnovno enoto informacije v kvantnih računalnikih in kako na kakovost zapisa vpliva šum iz okolja.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Topološke izolatorje bi lahko uporabili kot medij za prenos električnega toka brez izgub. Lahko se uporabljajo v fotodetektorjih, kot sestavni del efektivnejših laserjev in tranzistorjev in kot magnetna spominska celica. Kvantni računalnik je zmožen neprimerljivo hitrejšega reševanja nekaterih problemov kot navadni računalnik. Za človeštvo najpomembnejši je iskanje novih molekul z vnaprej določenimi učinki, ki bi bili uporabni v farmacevtski industriji za razvoj zdravil.

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

Ker je moje delo teoretične narave, koronavirus ni močneje vplival na moje raziskave. Slab učinek dela na daljavo pa sem občutila pri oteženi komunikaciji s kolegi. Verjetno smo zamudili kar nekaj dobrih fizikalnih debat, ki ob normalnem delu spontano vzniknejo in lahko pripeljejo do zelo zanimivih idej, rešitev problemov ali vsaj smeha.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?

Biti znanstvenica so bile moje otroške sanje, ki pa so se kaj kmalu razblinile, saj sem mislila, da je za to treba biti genij. Čeprav se na nobeni točki življenja nisem počutila kot genij, me je navdušenje nad fiziko nenačrtovano pripeljalo do vpisa na doktorat.

Zakaj imate radi znanost?

Ker prispeva k daljnoročnemu razvoju človeštva. Zaradi znanosti lahko živimo v udobnem modernem svetu. Podobno kot pri umetnosti z znanstvenim napredkom pomikamo meje človeškega uma in znanja in po mojem mnenju je to glavni smisel obstoja. Znanost imam rada, ker je svobodna, razvoj diktira zanimivost in pomembnost področja, ne pa njegova kratkoročna dobičkonosnost. Za to je ključno javno financiranje.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Seveda, sploh če bi lahko šla kot del raziskovalne odprave.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Na jedrsko energijo in obnovljive vire energije, kot sta sonce in veter.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

V času mojega življenja je bilo mnogo prelomnih odkritij. Posebej bi izpostavila odkritje z mojega področja, prvi eksperimentalno realiziran Bose-Einsteinov kondenzat. To je posebno kvantno stanje, v katerem se ogromno število delcev pri temperaturi blizu absolutne ničle nahaja v istem osnovnem energetskem nivoju. Ob tem postanejo vidni kvantni pojavi, kot je interferenca valovne funkcije, na makroskopsko velikih skalah. Gre za izjemen znanstveni napredek, ki odpira vrata mnogim nadaljnjim eksperimentom.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Poleg očitne dobre izobrazbe, razgledanosti in inovativnega razmišljanja je zelo pomembna osebna motiviranost, saj delo znanstvenika zahteva veliko osebnega žrtvovanja s kaotičnimi urami dela, nepredvidljivo karierno potjo, finančno nestabilnostjo in stalnim preseljevanjem.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Kot knjigo predlagam trilologijo Remembrance of Earth's Past, kot spletno stran pa arXiv.org. Priporočam še podkast Mindscape, na katerem teoretični fizik Sean Carroll gosti najzanimivejše mislece z različnih področij. Za film pa Medzvezdje (Interstellar).

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Pred nekaj leti sem končala alpinistični tečaj in zdaj se s tem znanjem odpravljam na različne gorske podvige. Rada se učim tujih jezikov, trenutno obiskujem tečaj ruščine. Med karanteno sem v prostem času obiskovala predavanja iz strojnega učenja in naredila sem kar nekaj zanimivih projektov na to temo.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Z Galileom Galileiem. Z veseljem bi mu razkrila ves fizikalni in tehnološki napredek današnjega časa.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Moje raziskovalno področje temelji na kvantni mehaniki. Večino ljudi je preseneti, da kvantna mehanika ni uporabljena le v teoretičnem smislu, temveč da ogromno današnje tehnologije temelji na osnovah kvantne mehanike. Najudarnejši primer so polprevodniki, iz katerih so tranzistorji, sestavni deli računalnikov. Drugi primer so recimo optični kabli, laserji, elektronski mikroskopi, magnetna resonanca in superprevodni magneti.