Znanost presega občutek končnosti

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Najpogosteje uporabljam očala, skozi katera bolj jasno vidim svet okrog sebe. Veliko gledam v zaslone in pri raziskavah tekočih kristalov v mikrofluidičnem okolju si pomagam z optičnimi mikroskopi, računalnikom in kamerami. Analiza zajete svetlobe mi veliko pove o dinamiki molekul, če ob obilici informacij uporabljam svoj najdragocenejši instrument – možgane.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Raziskujem tok tekočih kristalov v kot las tankih kanalčkih in razporeditve teh molekul ob geometrijsko razgibanih površinah. Razvozlavam nepričakovane pojave, na primer soobstoj različno urejenih skupkov molekul v toku anizotropne tekočine, prepletanje topoloških defektov z lasersko pinceto in nastavljivo drsenje kapljic vode na tekočekristalni plasti. Zanimajo me bazične raziskave interdisciplinarne narave, zato pogosto sledim intuiciji in poskušanju.

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

Pandemija omejuje izmenjave raziskovalcev, potovanja in dnevne stike, ki jih skušamo nadomestiti po spletu. Delam večinoma v pisarni in neposredno z doktorskima študentoma, zato vsakdanjik poteka podobno kot prej, le napredujemo počasneje zaradi dodatnih obremenitev pri pedagoškem delu in administraciji.

Zakaj imate radi znanost?

Znanost išče resnico in ponuja preverljive odgovore, ki temeljijo na meritvah in razlagah raznolike množice izobražencev. Obenem odpira vedno nova vprašanja, ki premikajo meje znanega, zato presega občutek končnosti in ni dolgočasna. Ker poganja tehnološki razvoj in prinaša boljše življenje, me navdaja z zadovoljstvom, daje mi svobodo in omogoča sodelovanje z izjemnimi ljudmi na vseh koncih sveta.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Z lastnim razumevanjem in sodobno opremo dodajam kamenčke v mozaik znanja, nadgrajujem odkritja predhodnikov in raziskujem uporabnost tekočih kristalov na strukturiranih površinah in ob stiku z vodo, kar utegne koristiti v medicinski diagnostiki. Zadovoljen sem, da vodim laboratorij za mikrofluidiko kompleksnih tekočin v Sloveniji in da lahko sodelujem s perspektivnimi raziskovalci doma in v tujini.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?

Ne vem, ali sem to kdaj zavestno načrtoval, me je pa znanost zanimala že od malega. Sprva prek knjig, v gimnaziji in med študijem fizike pa zaradi sodelovanja z odličnimi profesorji. Želja po odkrivanju novega me je vodila v spodbudno okolje Inštituta Jožef Stefan, na podoktorsko delo v Göttingen in naprej na samostojno pot. Ko sem kot prvi avtor objavil članek v reviji Science in predaval na Harvardu, sem se prepričal, da lahko postanem znanstvenik.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Živim dokaj običajno družinsko življenje, zato prosti čas v glavnem preživljam s partnerko in sinovoma. Radi hodimo v hribe, igramo družabne igre, se rekreiramo. Sicer rad berem knjige, kolesarim, potujem, uživam v dobri družbi, okusni hrani in pijači, še posebej v vinorodnih okoliših Slovenskih goric in Bele krajine.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Radovednost, entuziazem, trdo delo in vztrajnost, odločnost, iskrenost do sebe in sodelavcev, občutek za postavljanje pravih vprašanj in posluh za različna mnenja ter sveže ideje.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

O tem težko sodim, si pa obetam izjemen napredek v razumevanju delovanja možganov in učinkovitejše zdravljenje nekaterih kroničnih bolezni. V zvezi z mikrofluidiko bo mogoče prišlo do sinteze umetne krvi, vsekakor pa bomo priča razmahu druge kvantne revolucije.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Najbrž ne, saj nisem ljubitelj dolgih potovanj z malo možnostmi za vrnitev. Skrivnosti rdečega planeta nam za zdaj odkrivajo roboti, bi pa pristen človeški stik z Marsom prispeval k boljšemu zavedanju o izjemnosti življenja na Zemlji.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Stavil bi na energijo sonca, ki najbolj določa življenjske razmere in nenazadnje poganja obnovljive vire energije. Računam na preboj fuzije in napredek pri skladiščenju električne energije, k racionalizaciji porabe v transportu pa lahko prispeva tudi vodik.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Pokramljal bi z Gaussom, ki je večino življenja preživel v Göttingenu in postavil temelje temu mestu znanosti, ki je očaralo tudi mene. Gotovo bi beseda nanesla na razvoj teorije vozlov, katere začetnik je bil.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Ker sem nedavno prebral knjigo Matthewa Walkerja Why we sleep (Zakaj spimo), jo lahko skupaj z dovolj kvalitetnega spanca priporočam bralcem. Omenil bi še kanal na youtubu Kurzgesagt – In a Nutshell, ki ponuja kratke animirane razlage znanstvenih vsebin na zabaven in dostopen način.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Tekoče kristale najdemo v številnih zaslonih, manj znano pa je, da jih integrirajo tudi v leče elektronsko podprtih očal za samodejno ostrenje, ki olajšajo težave s presbiopijo. Za zdaj so na voljo v Belgiji, okvirje pa vam natisnejo po meri s 3D-tiskalnikom.