Biologinja, ki preučuje pajke

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Tu pravzaprav nimam izbire. Možgane seveda, še prej pa vsa čutila, predvsem oči. V začetnih fazah se naslanjam na intuicijo.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Raziskujem, v čem se ženski in moški spol razlikujeta, kaj je privedlo oz. vzdržuje razlike med spoloma, kakšni so mehanizmi, ki so osnova razlik, ter kako lastnosti enega spola vplivajo na (evolucijski) razvoj lastnosti drugega spola. Moji modelni organizmi so pajki, pri katerih so razlike med spoloma pogosto tako velike, da bi včasih mislili, da gre za dve različni vrsti.

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

Produktivno gledano sem pravzaprav naredila več kot pred korono. Uspelo se nam je dobro organizirati, tako doma kot v službi. Je pa pandemija prinesla nova vprašanja. Na nekatera od njih smo odgovorili v študiji s psihologi in so že objavljena v Current Psychology in Phychological Reports. Kar sem pogrešala in še pogrešam, so mednarodni kongresi, na katerih lahko na sproščen način izmenjuješ ideje z raziskovalci, ki se ukvarjajo s sorodnimi temami. To sicer lahko počnemo tudi prek spleta, a se izgubi tisti ustvarjalni naboj kongresov.

Zakaj imate radi znanost?

Znanost me izpolnjuje. Rada se poglabljam v nove tematike, rada razmišljam, opazujem, »računam« in pišem. Všeč mi je dinamika, vsak dan prinese kaj novega in presenetljivega.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Tega, da bi moje delo vplivalo na človeštvo, se ne nadejam. To bi bilo kar domišljavo. Rezultati mojega dela so majhni delčki, ki so le del velike sestavljanke, s katero poskušamo videti in razumeti variabilnost živega.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?

Ne vem. Nikoli se nisem počutila znanstvenico. Teh nazivov ne maram preveč.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Zanimivega? Živim običajno družinsko življenje. Veliko hodim in berem. Zelo rada sem nekje v naravi. Ljubim Sredozemlje. Če sem predolgo samo doma, hrepenim po potovanjih.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Dober znanstvenik ima kar veliko dobrih lastnosti: radoved­nost, vedoželjnost, marljivost, natančnost, odgovornost, odprtost, discipliniranost, vztrajnost, ustvarjalnost, sposobnost analize in sinteze (občutek za detajle in sposobnost postaviti znanje v širši kontekst), fleksibilnost. Sicer pa znanstvenik ved­no deluje v skupini, zato mora biti tudi prijazen, razumevajoč, empatičen, potrpežljiv, sodelovalen, pošten in kolegialen. Kaj je ključno, se ne znam odločiti. Morda volja do iskanja resnice? Objektivne in preverljive. Postavljanje pravih vprašanj.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Morda ni tako bistveno, da bomo prišli do prelomnih spoznanj. Znanja imamo že ogromno, a je precej razdrobljeno. Upam, da se bo spremenilo to, da bomo znanje različnih področij bolj povezali in ga začeli bolj uporabljati. Če hočemo preživeti, bodo potrebni premiki, ki bodo zmanjšali negativen vpliv človekovega delovanja na okolje. Predvsem moramo uporabiti znanja, da zmanjšamo onesnaževanje in uničevanje naravnih habitatov. Ob trenutnem vzdušju se bolj kot o prebojni znanstveni revoluciji sprašujem, kako je mogoče, da toliko ljudi ne zaupa znanosti … da verjamejo v čipe v cepivih, zanikujejo podnebne spremembe in podobno. Da bi se spremenil tok zgodovine, bi se revolucija morala nujno prej zgoditi kje drugje kot v (naravoslovni) znanosti.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Ne, Mars od blizu me čisto nič ne zanima. Če bom lahko, bom raje spoznavala svoj domači planet.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Odvisno kje, nekje sončno energijo, drugje vetrno, geotermalno, energijo morja …

S katerim znanstvenikom/znanstvenico v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Z Jane Goodall. V preteklosti pa z Aristotelom.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Priporočam prav vse knjige Saša Dolenca. Od tujih priporočam Roberta Sapolskega.