V podatkih se skrivajo zakladi

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Znanost gre z roko v roki z znanstvenimi instrumenti. V preteklosti so bile to fizične merilne naprave, ki so omogočile preboje v znanosti. Na primer, mikroskop je leta 1665 omogočil odkritje celic, veliki hadronski trkalnik je leta 2013 potrdil obstoj Higgsovega bozona. Danes, v času podatkovno intenzivnih znanosti, potrebujemo nov tip instrumentov. Gre za virtualne instrumente, ki so optimizirani za odkrivanje znanja iz podatkov. Pri svojem delu te instrumente najraje uporabljam, gre za algoritme.
 

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Raziskujem algoritme umetne inteligence in jih uporabljam za reševanje problemov v biologiji, medicini in vedah o življenju. Ta področja so prežeta z velikimi podatki. Glavni izzivi so, kako iz njih avtomatično izluščiti uporabno znanje, kako graditi točne napovedi in kako odkriti smiselne in pomembne vzorce, ki predstavljajo zanimiva nova odkritja. Sodobni pristopi strojnega učenja so zmogljivi, a so pred njimi veliki izzivi, ki jih moramo rešiti, da pristope lahko uporabimo v vsakdanji praksi. S temi izzivi se ukvarjam in razvijam metode, s sodelavci pa jih nato uporabljamo, da, na primer, odkrivamo, kako Darwinova evolucija spreminja biološka omrežja, napovedujemo, katera zdravila oziroma kombinacije zdravil so varne za bolnike in v katere nove molekule je smiselno vlagati, da bi postale zdravila.


 

Zakaj imate radi znanost?

Znanost nam odpira oči. Pomaga nam razumeti, kaj se skriva za magičnostjo življenja v vseh njegovih oblikah. Nekaj posebnega je, ko se ob novem odkritju zaveš, da tisti trenutek veš nekaj, česar ne ve nihče drug na svetu.


 

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Pomemben del mojih raziskav so študije, ki konkretno pokažejo, kako umetna inteligenca odkriva znanost in izboljša medicino. Pred kratkim smo razvili algoritme, ki prepoznajo vzorce o neželenih stranskih učinkih zdravil in zgradijo napovedi o kombinacijah zdravil, ki so varne za bolnike. Ti algoritmi nam omogočajo avtomatično ugotoviti, katera terapija je za danega bolnika varna in najbolj učinkovita. Napovedi algoritmov preverjamo v praksi v bolnišnicah na Stanfordu in Harvardu.
 

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Hodim na dolge sprehode s psom, včasih tudi z mačkom. A to počnem le, ko obiščem Slovenijo. V ZDA ljubljenčkov nimam, imam pa havajski habitat z veliko majhnih živalic, spužv in alg, ki se same obnavljajo in regenerirajo, tudi ko sem odsotna in potujem.
 

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Zame je ideal znanstvenika renesančni mislec. Danes je količina znanja na raznovrstnih področjih človekovega delovanja prevelika, da bi lahko pričakovali, da bo en človek vrhunski strokovnjak na več področjih, kot je to bil Leonardo da Vinci v renesansi. Kljub temu se mi zdi, da je dober znanstvenik nekdo, ki je vrhunski specialist na svojem področju, a je obenem široko razgledan. To je človek, ki zna svoje raziskave postaviti v širše družbeno okolje, ki si prizadeva s svojimi raziskavami izboljšati vsakdanje življenje in ki razume ter ceni, da poleg njegovega področja obstaja še veliko drugih, ki so pomembna in potrebna za znanstvene preboje.
 

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Težko je napovedati prelomna odkritja, še posebno pa tista v prihodnosti. Izbor Nobelovih nagrad vsako leto kaže, da se težko poenotimo že o tem, katera pretekla odkritja so zares prelomna. V prihodnje se mi zdi, da bodo pomembna spoznanja o umetni »splošni« inteligenci, ki še vedno obstaja le v fantaziji. Morda jo bo znanost nekoč uresničila, vendar tega kmalu zagotovo ni mogoče pričakovati.
 

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Seveda! A to je lahko reči, ker je verjetnost, da se bo ponudila taka priložnost, zanemarljivo majhna.
 

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Ne bi stavila na nobenega posameznega. To se mi zdi tvegano, s pretiranim zanašanjem na en sam vir se veča ranljivost družbe. Razpršena kombinacija obnovljivih virov energije bo verjetno ustvarila čistejšo in bolj zeleno energetsko prihodnost.
 

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

S tremi Slovenci, Jurijem Vego, Jožefom Stefanom in Ano Mayer Kansky.
 

Skrivno življenje dreves Foto Založba Chiara

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Trije novejši naslovi, ki so mi blizu, so Skrivno življenje dreves avtorja Petra Wohllebna, AI Superpowers: China, Silicon Valley, and the New World Order avtorja Kai-Fu Leeja in Infinite Powers: How Calculus Reveals the Secrets of the Universe avtorja Stevena Strogatza. Bralcem, ki jih zanimajo novosti s področja umetne inteligence, priporočam podkast Talking Machines.
 

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Veliko veščin, ki so za človeka enostavne, tako enostavne, da o njih izrecno sploh ne razmišljamo, je za današnjo umetno inteligenco nepremagljivo težkih. V zadnjem desetletju smo videli celo vrsto uspehov, a čaka nas še dolga pot. Še naprej moramo razvijati zmogljive računske pristope in tehnologije, da bodo algoritmi umetne inteligence pridobili nove »veščine«.