Zdrava hrana ni samoumevna

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Poleg vseh pripomočkov za delo s patogenimi bakterijami morda izstopa mikrotiterska ploščica. Sem pa v zadnjih letih z različnih mikroskopov in eksperimentalnega dela na molekularni ravni prešla predvsem na raziskovanje tematike, pisanje člankov in diskusijo.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Raziskovalno delo naše skupine je usmerjeno na področje mikrobiološke varnosti in kakovosti hrane, kar pa se dotika vsakega izmed nas. Zdrava hrana ni samoumevna, saj je med proizvodnjo treba ustaviti kvarjenje živila, predvsem pa odstraniti tiste nevidne živalce, mikroorganizme, zaradi katerih se s hrano lahko zastrupimo. Bakterije med seboj sodelujejo in se združujejo ter tako postajajo močnejše v smislu, da jih težje uničimo. Vsi smo že doživeli, da antibiotik, ki smo ga dobili, ni bil učinkovit. Zato naša skupina raziskuje nove metode, išče nove aktivne snovi in odkriva nove načine, kako bakterije in druge mikroorganizme odstraniti.

Zakaj imate radi znanost?

Znanost mi omogoča raziskovanje neznanega. Najbolj me motivira to, da mi vsak dan postavlja nove izzive, prav to me žene naprej. Za znanost je potrebno veliko energije, ki pa jo črpam iz sodelovanja z odličnimi raziskovalci v Sloveniji in tujini. Povezovanje prek raziskovalnih projektov omogoča temeljno znanost, na kateri sloni tudi razvoj stroke in pedagoških učnih procesov.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Bakterije so zelo zanimive, od njih bi se lahko veliko naučili. Njihov metabolizem je usmerjen le v to, da preživijo. Ko se znajdejo v neugodnih razmerah, se ne pritožujejo, ampak se prilagodijo. Ko jih hočemo uničiti z antibiotiki, postanejo proti tem odporne. Njihov načrt usmerjajo informacije na DNA, zato se ves čas preobražajo in iščejo rešitve. V bistvu je 90 odstotkov celic v našem telesu bakterij in jih nujno potrebujemo, predvsem v črevesju. Vendar pa so tudi bakterije razdeljene, in sicer na koristne in škodljive, in škodljive patogene bakterije povzročajo številne bolezni. V skupini raziskujemo najbolj pogoste patogene bakterije, kot so Campylobacer, Listeria, E. coli, salmonela, in iščemo načine, kako bi jih odstranili ali uničili med proizvodnjo hrane in v končnih izdelkih.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?

Sem kar tipični raziskovalec, rutinsko delo bi zelo težko opravljala. Tega sem se zavedala že med študijem, seveda pa takrat nisem vedela, da dejansko obstaja poklic raziskovalca, tako da mi je kasneje kar odleglo. Ta poklic ni tako drugačen od drugih, saj je treba imeti načrt in končni cilj, le da pot prehodimo po krajših odsekih, ki so lažje dosegljivi in omogočajo tudi novo usmeritev na poti.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Lahko bi rekla, da raziskujem tudi naravo in hribe, kjer se z možem in otroci najbolj povežemo. Pohodništvo in planinstvo, tek in plezanje mi ob velikem naporu prinesejo nepozabna doživetja, pomagajo odkrivati in premikati lastne meje ter me predvsem učijo, kako vedno iskati in najti pot naprej. Sicer pa sem zaljubljena v Vipavsko dolino.

Anja Klančnik FOTO: osebni arhiv

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Ključna lastnost in hkrati prednost poklica je sodelovanje z raziskovalci, sploh z interdisciplinarnih področij. Tako se razvije globlja diskusija, ki odpira pogled z različnih zornih kotov in prinaša inovativne rešitve. Prav tako je potrebno veliko poguma, delavnosti in vztrajnosti.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Mislim, da je na svetu veliko odličnih znanstvenikov, ki ustvarjajo vrhunsko znanost. Na mojem področju bi vsekakor ponovno spremenilo tok zgodovine, če bi imeli pod nadzorom rast patogenih bakterij oziroma sprejemljive postopke, kako jih uničiti v hrani ali telesu.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Vsekakor, da bi videla, kako je, ga mogoče prehodila, a potem bi se vrnila.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Morda kar na mikroorganizme, sploh v oddaljenih delih sveta.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Zame je znanstvenik velik, če ima poleg inteligence tudi empatijo. Drugače pa vsekakor z Marie Curie, saj je res neverjetno, kar je v tistem času naredila kot ženska in mati in seveda znanstvenica.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Film Radioaktivna, ki govori o Marie Curie, ter knjigi Čarobno črevesje Giulie Enders in 10-odstotno človek Alanne Collen.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije zaradi bakterij, odpornih proti antibiotikom, vsaki dve sekundi umre en človek. Vsekakor je presenetljivo še to, da je 99 odstotkov genov v našem telesu od bakterij, le odstotek je podedovanih. Na izražanje našega genskega zapisa vpliva tudi to, kaj pojemo.