Plazove proučujemo, da bi jih znali preprečiti

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Nepogrešljivi instrumenti so zagotovo geološki podatki in terensko delo, to je osnova pri raziskovanju zemeljskih plazov. Poleg teh pa tudi programska orodja za zajemanje, analiziranje in predstavitev prostorskih podatkov.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Osredotočam se na raziskave pojavljanja zemeljskih plazov in sorodnih pojavov, njihov obseg ter hitrost v prostoru in času. Z različnimi metodami in tehnikami želim ugotoviti, kje so lokacije nastanka, v kakšnih razmerah nastajajo in kako hitro se premikajo. Pri tem raziskujem dejavnike, ki vplivajo na njihov nastanek, kot sta geološka zgradba in relief, in njihovo sprožitev, kot so na primer padavine in nivoji podzemne vode. Zlasti padavine in z njimi povezane kritične sprožilne vrednosti so običajno tiste, ki odločilno vplivajo na to, ali se bo plaz na nekem območju sprožil ali ne. Vpliv meteoroloških dejavnikov proučujem tudi pri raziskavah nastanka razpok v kamninah, ki pogosto privedejo do odloma skalnih blokov različnih velikosti.

Zakaj imate radi znanost?

Ker imam možnost prispevati v mozaik novih dognanj, ki pripomorejo k oblikovanju prihodnosti ljudi. Imam še veliko vprašanj, na katera še nimam odgovorov.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Rezultati in dognanja mojega dela so tudi povsem praktično uporabni v vsakdanjem življenju. Vse raziskovalne naloge so močno usmerjene v preventivno delovanje pred pojavi zemeljskih plazov. V okviru projekta Masprem pripravljamo opozorilne prostorsko-časovne karte pojavljanja zemeljskih plazov. Karte so pripravljene na podlagi napovedanih padavin za 24 ur vnaprej, karte verjetnosti pojavljanja plazov in sprožilnih količin padavin ter jih vsak dan pošiljamo na upravo za zaščito in reševanje. Ob ustreznem upoštevanju teh in drugih kart lahko precej zmanjšamo nevarnost za nastanek plazov, posledično se zmanjša tudi nastala škoda.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?

Že od malega me je narava zelo zanimala, vendar do zaključka študija nisem nikoli zares mislila, da bom to tudi postala. Predvsem zato ne, ker sem izraz »znanstvenik« pripisovala ljudem, ki so s svojimi dognanji naredili velikanske, tektonske premike v znanosti (Kopernik, Newton, Marie Curie, Einstein …).

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Prosti čas zelo rada aktivno preživljam v naravi, na vrhovih gora in uživam v prostranih razgledih. Vsako leto obiščem tudi kakšno novo zgodovinsko mesto in muzej. Trenutno poleg raziskovanja največ časa namenim materinstvu in vzgoji, prebiranju otroškega in mladinskega leposlovja ter reševanju miselnih iger.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Radovednost in sposobnost učenja. Vztrajnost. Drznost. Odprtost.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Da planeta B nimamo. Če bomo kot človeštvo prenehali s čezmernim ustvarjanjem odpadkov, bo to zagotovo vplivalo na vse pore naše družbe in prav tako tudi na potek znanosti.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Ta trenutek se ne bi odločila za pot na Mars. Na Mars bi prispela, vendar malo dvomim o možnostih za vrnitev.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Stavim na geotermalno energijo kot obnovljiv vir energije, ki se lahko izkorišča nepretrgoma 24 ur na dan ne glede na vremenske razmere, vetrove ali količino padavin. Ker je njeno pridobivanje močno vezano na geološke značilnosti posameznih krajev in območij, stavim tudi na druge obnovljive vire, sonce, veter in vodo.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Z Alfredom Wegenerjem. Je avtor teorije o tektoniki plošč, ki je bistvena za razumevanje procesov, ki nastajajo v Zemljini notranjosti in na površju.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Med knjigami priporočam Tišino Erlinga Kaggeja. V branje priporočam tudi slovensko spletno revijo Alternator, od tujih pa Nature Briefing. Za bralce vseh starosti priporočam še knjige Saša Dolenca.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Morda to, da je zaradi reliefne razgibanosti in raznolike geološke sestave kar tretjina slovenskega ozemlja podvržena zemeljskim plazovom. In da so plazovi stalnica v našem prostoru. Pojavljali so se tudi v preteklosti, s širjenjem naselij in sodobnim načinom obdelovanja zemlje pa smo postali mnogo bolj ranljivi in dovzetni za njihov nastanek. Zato je poznavanje preteklosti nujno za razumevanje sedanjosti in prihodnosti.