Z nanomateriali proti mikroorganizmom

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Najraje uporabljam elektronski vrstični mikroskop (SEM), najpogosteje pa računalnik. SEM generira curek visokoenergijskih elektronov, ki interagira s površino vzorca. Pri tem nastanejo sipani (odbiti, sekundarni in Augerjevi) elektroni ter rentgensko in ultravijolično elektromagnetno valovanje, ki nam omogoča določanje kemijske sestave vzorca. S tem mikroskopom običajno gledam obliko rasti nanomaterialov in različne nanostrukturirane površine oziroma vlakna.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Pripravljam in karakteriziram polimerne nanokompozite; sodobne materiale iz več komponent, med katerimi so tudi nanomateriali. Osredotočam se na njihovo protimikrobno delovanje in karakterizacijo površinskih lastnosti, ki vplivajo na zmožnost pritrjevanja mikroorganizmov na površino in tvorbo biofilma na njej. Preučujem interakcije med nanomaterialom in rastnimi mediji, kjer potekajo protimikrobna in toksikološka testiranja. Tak protimikrobni premaz bi bil primeren za javne, visoko frekventne dotikalne površine (kljuke, gumbi, držala, ročaji nakupovalnih košaric ...). Iskala sem pravo kombinacijo komponent polimernega nanokompozita, da bi dosegla prisotnost več mehanizmov protimikrobnega delovanja in učinkovito delovanje na širokem spektru mikroorganizmov.

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

V obdobju zaprtja države sem ravno pisala doktorsko disertacijo, tako da na srečo na moje delo pandemija ni imela velikega vpliva.

Zakaj imate radi znanost?

Otroška radovednost in neskončna želja po razumevanju naravnih pojavov sta prerasli v željo po učenju in nenehnem postavljanju vprašanja, zakaj je tako. Že kot majhna deklica sem razstavljala igrače, takrat še analogne telefone in stvari, ki so se pokvarile. Znanost je gonilna sila napredka in razvoja družbe, ponuja rešitve na ključna vprašanja in to je tisto, kar me osrečuje in navdihuje vsako jutro.

Konoplja proti kožnim boleznim

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Po podatkih WHO je antibiotska odpornost danes ena največjih groženj našemu zdravju, saj je zdravljenje bolezni z antibiotiki vse manj učinkovito, vodi v daljše bivanje v bolnišnicah, višje zdravstvene stroške in večjo smrtnost. To je pospešilo razvoj visoko učinkovitih in širokospektralnih protimikrobnih nanokompozitnih premazov oziroma površin. Površine se z različnimi tehnikami funkcionalizira ali nanostrukturira, tako da dobijo tudi protiadhezivne lastnosti. Na ta način se preprečuje oprijem mikroorganizmov na površino in v nadaljevanju njihovo rast v obliki biofilma. Z uporabo t. i. protimikrobnih prevlek bi torej preprečili nastajanje novih antibiotsko odpornih sevov in zmanjšali prenos okužb ter rabo razkužilnih in čistilnih sredstev.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?

Že v sedmem razredu osnovne šole sem izrazila željo, da bi študirala fiziko ali elektrotehniko. Pri izbiri študija sem imela podporo staršev. Želela sem si pridobiti čim višjo izobrazbo in delati tisto, kar me veseli, mi daje svobodo, voljo in motivacijo. Sledila sem svojim željam in tako postala znanstvenica, ne da bi se vmes zavestno odločila. Mislim, da postopoma odrasteš v znanstvenika na področju, ki te je zanimalo dlje časa.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Izjemno navdušena sem nad različnimi drobnimi strukturami, zato me je prevzelo tudi klekljanje. Rada ustvarjam z akrilnimi barvami na platnu, iščem svoj kotiček na planinah, v gorah, ob potokih. S sinovoma se rada pogovarjam o stvareh, ki jih opazita v naravi; se z njima igram miselne igre in skupaj z njima pripravljam dietne sladice.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Odlikujejo ga predvsem neskončna radovednost, želja po iskanju dokazov in dejstev, sistematičnost in vztrajnost. Zelo pomembna je tudi prava mera dvoma, da na problem pogledaš še iz drugega zornega kota.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Vsa odkritja in spoznanja na področju trajnostne oziroma »zelene« oskrbe na področju energentov, mobilnosti, kmetijstva, prehrane ...

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Zagotovo.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Stavim na tako imenovane zelene energije: jedrsko, sončno in vetrno.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Z znanstvenico Marie Curie, ki je kot prva ženska prejela Nobelovo nagrado, in znanstvenikom Benjaminom Franklinom, ki so ga navduševale strele.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Prijateljica mi je ob rojstnem dnevu podarila zelo dobro knjigo Kratka zgodovina skoraj vsega avtorja Billa Brysona. Priporočam branje prispevkov z vseh področij znanosti na spletni strani www.alternator.science. Zadnje čase pretežno gledam risanke skupaj z otrokoma, zato priporočam ogled serije risank Blaze in megakolesniki ter Meteoheroes.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Mene vedno znova preseneča po eni strani odpornost mikroorganizmov na biocidna sredstva, po drugi pa izjemen razvoj in uporabnost nanokompozitnih materialov.