Svetovni voditelji o prihodnosti UI

V znameniti palači Grand Palais v Parizu se v ponedeljek začenja dvodnevni vrh o umetni inteligenci, na kateri se bodo zbrali predstavniki 80 držav, vključno s svetovnimi voditelji in predstavniki največjih tehnoloških velikanov, med drugim v Pariz prihaja ameriški podpredsednik JD Vance, pa šefi OpenAI, Microsofta in Googla. Povabljen je tudi šef Deepseeka. Vrh naj bi bil sicer predvsem namenjen temu, da se Evropa zbudi, mobilizira in ujame dirko.

V Elizejski palači pravijo, da tekma za Evropo v razvoju umetne inteligence nikakor ni izgubljena. Se pa mora potruditi, da se bo znašla v središču zemljevida, da na njem torej ne bosta le dve državi. Kot še dodajajo, ZDA res hočejo prikazati, da je igra končana, vendar pa je Kitajska nedavno s predstavitvijo deepseeka pokazala, da temu še zdaleč ni tako, da odprtokodni modeli puščajo še veliko prostora za razvoj in da ima Evropa tudi vse potrebne sestavine za uspešen preboj na tem področju: znanje, čedalje večjo računsko moč z vzpostavljanjem mreže superračunalnikov EuroHPC JU, Francija ima s svojimi jedrskimi elektrarnami tudi dovolj (čiste) energije za napajanje požrešnih podatkovnih centrov, menda je Evropa pripravljena tudi investirati dovolj denarja.

Slovenija želi nov superračunalnik

Potem ko je Deepseek šokiral ameriške velikane, so ZDA napovedale 500 milijard dolarjev vreden program naložb v umetno inteligenco, kar pomeni, da se bosta morali Francija in Evropa v prihodnjih dneh precej dokazovati. Govora je, da naj bi na vrhu napovedali milijardne vložke.

Veliko vprašanje vrha je, ali lahko administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa najde skupni jezik s Kitajsko in skoraj 100 drugimi državami glede varnega razvoja umetne inteligence. Trump je namreč preklical izvršni ukaz nekdanjega predsednika Joeja Bidena iz leta 2023 o tej tehnologiji. Menda potekajo intenzivna pogajanja o sicer nezavezujoči pogodbi o načelih za upravljanje umetne inteligence, ki bi jo podpisale ZDA, Kitajska in druge države. Če bi podpis dosegli, bi bil to velik dosežek pariškega vrha. Podrobnosti sporazuma niso znane.

Da nadvlada ZDA na tem področju ni (več) tako samoumevna, prepoznavajo številne države. Na vrhu bo tako tudi indijski premier Narendra Modi, ki na prejšnja podobna vrha ni prišel. ZDA na vrh pošiljajo podpredsednika JD Vancea, ni pa na uradnem seznamu gostov Elona Muska. Udeležbo je potrdil direktor OpenAI Sam Altman, ki je kot prvi zatresel svet s predstavitvijo chatgptja, na vrhu bosta tudi Googlov šef Sundar Pichai in Nobelov nagrajenec Demis Hassabis, ki vodi raziskovalno enoto podjetja DeepMind AI. Kitajska naj bi v Pariz poslala enega svojih najvišjih predstavnikov, Ding Xuexianga, podpredsednika vlade in tesnega zaveznika predsednika Xi Jinpinga. Med potrjenimi gosti iz Evrope sta vodja Evropske komisije Ursula von der Leyen in nemški kancler Olaf Scholz. Vrha se bo udeležila tudi slovenska delegacija, na čelu s premierjem Robertom Golobom.

Razvoj UI mora biti v korist družbe

V preteklosti sta bila že dva umetnointeligenčna (politična) vrha, prvi v Združenem kraljestvu, drugi v Južni Koreji. Od novembra 2023, ko so se na Otoku prvič zbrali, da bi razpravljali o nevarnostih umetne inteligence in se dogovorili, da se bo svet prizadeval za razvoj v korist človeštvu, se je seveda zgodilo že marsikaj, verjetno se je v tem pogledu najpoglavitnejša sprememba zgodila na čelu ZDA.