Razvoj UI mora biti v korist družbe

Slovenski raziskovalci že desetletja proučujejo in razvijajo tehnologije in rešitve, ki temeljijo na umetni inteligenci. Tako ponujajo aplikacije v kmetijstvu, pri ukrepanju ob naravnih nesrečah, ob puščanju pitne vode v vodovodu, v medicini, pa tudi pri zaznavanju dezinformacij in še marsikje, je bilo jasno na predstavitvi nacionalnega in mednarodnega razvoja dosežkov Slovenije na področju umetne inteligence, ki je potekala na Inštitutu Jožef Stefan (IJS). Dogodka so se udeležili tudi nekateri ministri in predsednik vlade.

Prihodnji teden bo v Parizu vrh o umetni inteligenci, na katerem se bodo zbrali voditelji držav in vlad ter mednarodnih organizacij, podjetij, raziskovalnih ustanov ... Vrh, na katerem bo svoje dosežke predstavila tudi Slovenija, je namenjen mobilizaciji in uskladitvi različnih pobud in forumov na tem področju.

»UI je danes vseprisotna in tako pomembna, da se z njo ukvarjamo voditelji po vsem svetu. V petih do desetih letih bo spremenila vse, ne le to, kako bomo delali, ampak kako bomo živeli, zato je pomembno, da imamo celovit pogled na razvoj, ki bo poleg znanosti in tehnologije vseboval tudi družboslovje in humanistiko,« je poudaril premier Robert Golob. »Že danes smo v situaciji, ko UI prodira v vse pore našega življenja, zato je ključni izziv, kako bomo integrirali znanje, orodja in podatke, s katerimi se raziskovalci in laboratoriji že desetletja ukvarjajo. Meni so najbližje teme, povezane s podnebjem in satelitskim opazovanjem, ker vesolje predstavlja neizmeren vir podatkov, s katerimi si lahko pomagamo pri upravljanju kakršnihkoli opravil, ki jih imamo na Zemlji. UI je res pomembna za vsa področja, od humanistike, družbenih dogodkov, do gospodarstva,« je dodal.

Od vrha v Parizu pričakuje, da se bo Slovenija zelo jasno postavila na evropski in svetovni zemljevid. »Slovenija ima marsikaj ponuditi svetu. Na drugi strani pa želimo poudariti, na kakšen način lahko Evropa tudi skozi intenzivna vlaganja v tovarne UI konkurira tako Kitajski kot ZDA. Res smo v zaostanku, ampak tukaj se tekma ne zaključi, še je čas.«

Ministrica za digitalno preobrazbo Ksenija Klampfer je na dogodku poudarila, da ima Slovenijo bogato tradicijo na področju UI, ki lahko izboljša naše življenje, okrepi gospodarstvo in rešuje globalne izzive. A treba jo je razvijati odgovorno, trajnostno, etično, torej v korist družbe. »Na ministrstvu si prizadevamo, da Slovenija ne bi bila le opazovalec, ampak da postane ključni igralec v tehnološkem razvoju,« je dejala in dodala, da bo k razvoju UI pomembno prispevala pridobitev zmogljivega superračunalnika s tovarno UI, za kar se je Slovenija pred dnevi prijavila na evropski razpis za pridobitev sredstev.

Slovenija želi nov superračunalnik

Direktorja IJS Boštjana Zalarja veseli, da je vlada prepoznala potencial slovenske skupnosti v razvoju umetne inteligence. Ta namreč po njegovem predstavlja »močno spremembo v človeški civilizaciji«, zato jo moramo obravnavati celostno. Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič je poudaril izdatno povečevanje sredstev vseh ministrstev za znanost, razvoj in inovacije. Pomembno pa je, da vzpostavimo tudi sistem učinkovitega prenosa znanja iz akademskih skupnosti v praktično uporabo, je dejal.

Od satelitov, digitalnega očesa do dezinformacij

Strokovnjaki so na dogodku predstavili nekatere ključne projekte Slovenije na področju UI. Med najbolj perečimi vprašanji na globalni ravni so podnebne spremembe, z modeli umetne inteligence danes lahko bolje napovedujemo vreme, predvidevamo obsežnost škode in ukrepe za blaženje. Z napovedovanjem ekstremnih vremenskih dogodkov se med drugimi ukvarjajo na ljubljanski fakulteti za računalništvo v sodelovanju z agencijo za okolje. Razvili so napredne modele obalnih in rečnih poplav. Med pomembnejšimi dosežki je razvoj metode Hidra za napovedovanje obalnih poplav, ki uporablja globoko učenje in prekaša najnovejše numerične fizikalne modele v natančnosti in hitrosti.

Umetna inteligenca prodira v vse pore našega življenja. FOTO: Shutterstock  

Sateliti nabirajo velikansko količino podatkov, ki je brez pomoči strojnega učenja skorajda ni mogoče analizirati, hkrati pa ti podatki omogočajo najrazličnejše aplikacije. V centru odličnosti Vesolje SI so razvili različne modele za spremljanje voda in porečnih ekosistemov, ki so ključni za trajnostno upravljanje naravnih virov ter zelene in modre infrastrukture. Njihovo delo vključuje razvoj in integracijo celostnih vesoljskih misij, od satelitov in zemeljskih postaj do obdelave podatkov, razvoja digitalnih dvojčkov in storitev v podporo upravljanja ekosistemov od makroregij do manjših porečij, mest in lokalnih skupnosti za optimiziranje njihove odpornosti proti okoljskim in podnebnim spremembam. Podjetje Sinergise pa podatke satelitov sentinel in planets labs uporablja med drugim za spremljanje podnebnih sprememb, trajnostno kmetijstvo in zaščito pred naravnimi nesrečami.

Umetna inteligenca igra ključno vlogo pri spremljanju kmetijskih dejavnosti in prispeva k trajnostnemu upravljanju kmetijstva. Številne zanimive aplikacije so razvili na IJS, osredotočajo se na trajnostne vidike pridelave hrane, po drugi strani pa raziskovalci na IJS razvijajo modele za spremljanje porabe energije. Na mariborski fakulteti za elektrotehniko in računalništvo so pripravili projekt odkrivanja iztekanja pitne vode iz vodovoda, s katerim lahko razmeroma hitro odkrijejo, kjer cevi puščajo. Sistem je bil preizkušen v razvejenem vodovodnem omrežju s skupno dolžino več kot 1670 kilometrov, skozi katerega Mariborski vodovod na leto distribuira 14 milijonov litrov pitne vode. Glavni rezultati projekta so zmanjšanje izgub pitne vode, manjša poraba energije za črpanje in finančni prihranki. Preštevilne aplikacije so tudi v medicini, z metodami UI lahko hitreje odkrivajo rakave spremembe, zaznavajo prve simptome parkinsonove bolezni, na IJS med drugim v sodelovanju s podjetjem C3M razvijajo digitalni model očesa, ki bo pripomogel k razumevanju še nerazjasnjenih vzrokov nevrookularnega sindroma, povezanega z vesoljskimi poleti. Projekt podpira Evropska vesoljska agencija.

Modeli prav tako lahko pomagajo pri optimizaciji dela. Na ljubljanski fakulteti za strojništvo so razvili demonstracijski center, ki uporablja umetno inteligenco in digitalne dvojčke za optimizacijo proizvodnih in logističnih procesov ter spodbujanje trajnosti in zelenega prehoda. Digitalni dvojčki omogočajo simulacijo in spremljanje procesov v realnem času, kar zmanjšuje porabo energije, materialne izgube ter neproduktivni čas. Nekatere rešitve so že uvedli v proizvodnjo slovenskih podjetij.

Seveda pa lahko z UI naredimo tudi slabe stvari, z razmeroma malo znanja je mogoče ustvarjati lažne informacije, globoke ponaredke, s katerimi se nepridipravi okoriščajo in tudi pomembno vplivajo na javno mnenje. Projekt Okolje za detekcijo dezinformacij Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco pod okriljem Unesca temelji na globalnem okolju za medijsko spremljanje in analitiko, razvitem v Sloveniji. Gre za analitsko okolje, ki uporablja različne metode za zbiranje, analizo in strukturiranje informacij o resničnih dogodkih iz globalnih novic in družbenih omrežij.