Slovenija želi nov superračunalnik

Slovenija je oddala prijavo na razpis skupnega podjetja EuroHPC za vzpostavitev visokozmogljivega superračunalnika s tovarno umetne inteligence. Če bo prijava uspešna, bi novi superračunalnik v Sloveniji dobili v začetku leta 2027, do takrat bo deloval superračunalnik Vega. V primeru uspešne prijave bo projekt pomembno prispeval k razvoju slovenskega gospodarstva, učinkovitosti javnega sektorja, napredku znanosti ter krepitvi mednarodnega sodelovanja, poudarjajo na vladi.

Novi superračunalnik (HPC) bo seveda zmogljivejši od Vege, predvsem pa bo omogočal urjenje modelov umetne inteligence (UI), Vego namreč večinoma sestavljajo centralne procesne enote (CPU), le za tretjino je grafičnih procesnih enot (GPU), je pojasnil dr. Aleš Bošnjak, direktor Instituta za informacijske znanosti (Izum). Vega ima zmogljivost 6,9 petaflopa na sekundo (kar je približno toliko, kot če bi isto operacijo hkrati računalo okoli 50.000 osebnih računalnikov), prihodnji HPC pa bo imel zmogljivost 110 petaflopov, Vega je stal 15 milijonov evrov, novi HPC pa 140 milijonov.

»Iz proračuna bomo za projekt namenili 75 milijonov evrov, do 75 milijonov pa pričakujemo iz Evrope. V ta znesek je vključen vložek v višini petih milijonov za superračunalnik v Italiji, h kateremu smo se prijavili skupaj z italijanskimi partnerji, deset milijonov bo namenjenih za tovarno umetne inteligence, preostalo pa za superračunalnik,« je pojasnila dr. Aida Kamišalić Latifić, državna sekretarka na ministrstvu za digitalno preobrazbo in dodala, da naj bi bilo v roku dveh mesecev znano, ali je bila prijava uspešna.

Superračunalniki so ključ do evropske digitalne neodvisnosti

»Vzpostavitev superračunalnika s tovarno UI je strateški korak za Slovenijo in za našo digitalno prihodnost. Če bo prijava uspešna, bo Slovenija postala pomemben člen ekosistema EU na področju UI. Tako ne nadgrajujemo oziroma ne izboljšujemo zgolj raziskovalnih zmogljivosti na področju visokozmogljivega računalništva, ampak tudi gradimo okolje, ki bo omogočalo podjetjem, da izkoristijo potencial UI in razvijajo inovativne rešitve ter storitve. S tem seveda izboljšamo konkurenčnost našega gospodarstva. Vlada pa je s podporo temu projektu pokazala jasno zavezo k razvoju naprednih tehnologij, ki bodo opolnomočile in okrepile slovensko znanost, gospodarstvo in industrijo,« je še poudarila.

Prijavo je s podporo ministrstva za digitalno preobrazbo oddal Institut informacijske znanosti (Izum) v imenu konzorcija organizacij, ki ga sestavljajo še Institut Jožef Stefan, Arnes, Univerza v Mariboru, Univerza v Ljubljani, Univerza v Novi Gorici, Univerza na Primorskem, Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu, Tehnološki park Ljubljana in Gospodarska zbornica Slovenije.

Že v fazi priprav so se na različnih ministrstvih uskladili glede skupnega pristopa, sodelovanja, podpore in financiranja prijave, so še pojasnili. Samostojna prijava Slovenije je zaradi zahtevnosti in obsega dokumentacije ter vpliva na različna področja zahtevala sodelovanje najboljših strokovnjakov s področja informacijskih tehnologij in umetne inteligence iz vseh večjih javno-raziskovalnih in infrastrukturnih institucij. Slovenija se je 4. novembra 2024 v prvem prijavnem roku sicer pridružila konzorciju z raziskovalnimi centri iz Italije, Slovenije in Avstrije, kar krepi njene možnosti za uspešno samostojno prijavo.

Država je že lani od Dravskih elektrarn Maribor kupila zemljišče, kjer bo stala stavba za novi superračunalnik, tam bo tudi podatkovni center. Pridobivanje gradbenega dovoljenja za stavbo je v sklepni fazi. Delovanje superračunalnika potrebuje zelo veliko električne energije, tako naj bi se center napajal iz hidroelektrarne Mariborski otok, ob tem nastane tudi veliko toplote, kako jo uporabiti - denimo za ogrevanje občanov, za zdaj strokovnjaki še preučujejo.

Projekt pridobivanja novega superračunalnika je razdeljen na dva dela. Prvi vključuje naročilo, dobavo in vzpostavitev strojne opreme ter delovanje tovarne umetne inteligence. Druga faza, predvidena dve leti po začetku delovanja, pa bo obsegala nadgradnjo strojne opreme z najnovejšimi grafičnimi procesnimi enotami in drugo tehnologijo za dolgoročno konkurenčnost superračunalnika.

Novi superračunalnik naj bi tako začel delovati čez dve leti, do takrat naj bi se Vega že popolnoma iztrošila. Kot je pojasnil Bošnjak, gre namreč za opremo, ki se močno greje in posledično hitro kvari, hkrati pa je tudi napredek na področju teh tehnologij tako hiter, da je Vega zdaj že precej zastarel. »Po koncu obratovanja bo Vega namenjen le še kakšnim testnim izračunom, ta računalnik pravzaprav niti ni namenjen urjenju umetne inteligence,« je dodal. Dokler ne bo zaživel nov center in nov superračunalnik, bo Vega predstavljal infrastrukturo za storitve tovarne umetne inteligence, pri čemer gre predvsem za skupine raziskovalcev, ki bodo svoje ideje lahko razvijali in testirali s pomočjo te infrastrukture.

Nov superračunalnik bo omogočil izvajanje zahtevnih raziskav ter razvoj naprednih rešitev na področjih, kot so umetna inteligenca, analiza velikih podatkov, biotehnologija in okoljske znanosti. Projekt bo prispeval k razvoju novih poslovnih priložnosti, ustvarjanju delovnih mest ter povečanju mednarodne prepoznavnosti Slovenije. S pomočjo superračunalnika bodo nato razvijali različne aplikacije in modele umetne inteligence za omenjena področja. »Želimo si, da bi to nekako do te mere avtomatizirali, da bi lahko podjetja sama potem iz te zbirke raznih modelov in aplikacij vzele tistega, ki jim je najbolj primeren,« je povedal.

Od nove pridobitve si lahko veliko obeta tudi slovenska znanost. »Že trenutni računalnik Vega je v slovenskem okolju prinesel pomembno dodano vrednost, saj je postavil slovenske raziskovalce in institucije na evropski zemljevid. S tem novim računalnikom in infrastrukturo se tja umeščamo še trdneje kot doslej. Verjamemo, da bodo slovenski raziskovalci v špici evropskega razvoja in raziskovanja na tem področju. Imeli bodo ustrezno infrastrukturo za svoje delo, hkrati pa bodo to znanje in vse te aplikacije ter nove rešitve prenašali v slovensko in širše evropsko gospodarstvo in družbo,« je povedal dr. Tomaž Boh z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije.