Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.
Kot organski sintezni kemik in analitik največ uporabljam instrument za NMR spektroskopijo. Pri tej metodi vzorec postavimo v močno magnetno polje, ki atomska jedra poravna z magnetnim poljem, tako kot se magnetna igla v kompasu poravna z magnetnim poljem Zemlje. Nato na jedra delujemo z zunanjimi radijskimi valovi, ki jih premaknejo iz ravnotežja. Ko se jedra vračajo v ravnotežje, oddajo signal v obliki specifičnih radijskih valov, ki so odvisni od okolice jeder. Te radijske valove zajamemo na detektorju in po matematični obdelavi dobimo spekter, na podlagi katerega lahko določimo strukturo spojine.
Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?
V sklopu doktorske disertacije sem se ukvarjal z zaporedno C-H aktivacijo. Pri tej s kovinskim katalizatorjem povzročimo, da nereaktivna C-H vez postane reaktivna. Od tod tudi ime aktivacija, saj jo aktiviramo za nadaljnjo pretvorbo. Poleg katalizatorja potrebujemo tudi usmerjajočo skupino, ki usmerja potek reakcije na točno določenem mestu. Ponavadi se reakcija po pretvorbi konča, v mojem primeru pa sem pri tem v spojino uvedel novo usmerjajočo skupino, ki je ponovno usmerjala reakcijo C-H aktivacije, in tako naprej večkrat zapored. Tako sem pripravil spojine, ki bi lahko bile uporabne v fotovoltaiki, tehnologiji tekočih kristalov.
Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?
Najbolj je vplival marca in aprila, saj smo bili raziskovalci na fakulteti primorani ostati doma. Poleg tega opažam, da ima velik vpliv na znanstvene konference, ki so odpovedane ali pa so izvedene virtualno. To negativno vpliva na širjenje znanja in povezave med znanstveniki iz različnih držav.
Zakaj imate radi znanost?
Vsak dan prinaša nove odgovore in spoznanja in premika meje znanega.
Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?
V sklopu doktorata sem pripravljal tudi večkovinske koordinacijske spojine, ki bi lahko bile uporabne kot multifunkcijski katalizatorji. Tako bi, zaradi prisotnosti različnih kovin, izvedli več kemijskih pretvorb hkrati. S tem bi lahko v prihodnosti skrajšali reakcijske postopke in tako zmanjšali količino škodljivih odpadnih snovi. Trenutno delam v Lekovem razvojnem centru na področju analitskih raziskav, kjer zagotavljamo analitsko podporo pri razvoju novih Lekovih produktov. Aktivnosti vključujejo izdelavo profila nečistoč, dokazovanje kemijske ekvivalence, izolacije in priprave standardov nečistoč ter določanje strukture neznanih nečistoč. Na ta način lahko s svojim znanjem pripomorem k razvoju učinkovitejših zdravil.
Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?
Že kot otrok sem raje bral enciklopedije kot leposlovne knjige, tako da se je moja radovednost verjetno začela že takrat.
Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?
V prostem času rad igram električno kitaro, v preteklosti sem plesal swing. Izredno rad kuham, varim pa tudi svoje pivo.
Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?
Vztrajnost in potrpežljivost, predvsem pa otroška radovednost.
Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v
času vašega življenja?
Ko bo genska terapija razvita do te stopnje, da bo dostopna za širše množice. Tako bomo lahko bolezni ne samo zdravili, temveč pozdravili.
Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?
Najraje bi odpotoval na mednarodno vesoljsko postajo, potovanja na Mars se pa tudi ne bi branil.
Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?
Ne bi si upal staviti na točno določen vir, po mojem bo ključna hibridnost energijskih virov. Hkrati pa prizadevanje za uporabo vedno večjega deleža obnovljivih virov.
S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?
Najverjetneje s Friderikom Pregljem, Nobelovim nagrajencem slovenskega rodu, za odkritje organske mikroanalize.
Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?
Vsem bralcem bi priporočil katerokoli knjigo Richarda Dawkinsa (
Sebični gen,
Razpletanje mavrice ...), za ogled pa predavanje Andrewa Szydloa z naslovom
The Magic of Chemistry, dostopno na youtubu. Vsekakor ne morem mimo podkastov
Od genov do zvezd in
Frekvenca X ter oddaje
Ugriznimo znanost.
Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?
Signal, ki ga zajamemo pri meritvi z instrumentom za NMR spektroskopijo, lahko pretvorimo v avdioformat. Tako lahko poslušamo zvočno valovanje, ki ga oddajajo različna jedra atomov v spojinah ali zmeseh.
———
Dr. Miha Drev je zaposlen v Lekovem razvojnem centru na področju analitskih raziskav, letos pa je prejel veliko Krkino nagrado za doktorsko delo.
Komentarji