Proti odpornim bakterijam in virusom

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporab­ljate pri delu.

Vakuumska črpalka se uporablja v farmacevtski kemiji za odstran­jevanje težko hlapnih topil iz vzorca, saj zaradi zelo nizkega tlaka omogoča odparevanje že pri nižjih temperaturah. Tako lahko na primer preprosto uparimo topilo z vreliščem 150 °C pri zgolj 40 °C in s tem preprečimo razpad vzorca. Princip delovanja je ravno obraten kot pri »ekonom loncu«, v katerem se zaradi večjega tlaka hrana kuha pri višji temperaturi.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Bakterije in virusi lahko postanejo odporni proti obstoječim načinom zdravljenja zaradi nenadzorovane uporabe protibakterijskih in protivirusnih zdravil. V okviru doktorske disertacije sem raziskoval načine, kako rešiti ta problem. Z metodami kemijske sinteze in analize sem v laboratoriju pripravil spojine, ki imajo drugačen mehanizem delovanja glede na že znane protibakterijske in protivirusne zdravilne učinkovine in tako predstavljajo obetavno izhodišče za razvoj novih zdravil na tem področju.

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

Večino raziskovalnega dela za doktorat sem opravil še pred epidemijo, tako da sem v obdobju karantene lahko nemoteno delal za računalnikom od doma.

Zakaj imate radi znanost?

V znanosti nikoli ne veš, kaj je za ovinkom. Na videz še tako preprosta stvar lahko vodi do izjemnega odkritja in to je tisto, kar delu prinaša čarobnost.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Moje delo je prispevek k razvoju novih oblik zdravljenja in odkrivanju novih zdravilnih učinkovin proti odpornim bakterijam in virusom, ki povzročajo trdovratne okužbe z visoko stopnjo umrljivosti in za katere trenutno nimamo na voljo ustreznih zdravil. Moje raziskave so hkrati pobuda k nadzorovani uporabi teh zdravil in omejevanju širjenja odpornih bakterijskih in virusnih sevov, da bi tudi v prihodnje lahko ohranili pomembne dosežke sodobne medicine, kot so transplantacije organov in druge rutinske operacije.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?

Že od malega sta me zanimala narava in njeno delovanje. Vedno sem se spraševal, kako list na drevesu ve, da mora jeseni odpasti. Oče mi je kot otroku večkrat bral knjigo Človeško telo iz zbirke knjig Okno v svet. Govori o delovanju človeškega telesa in v njej je bil tudi predstavljen poklic znanstvenika, ki mi je postal takoj všeč. Še danes se spomnim tiste zelo zanimive ilustracije v knjigi. Poglobljeno zanimanje za naravoslovne vede je pozneje v meni zbudila mama, saj je bila učiteljica kemije in biologije in me je tudi naučila dobrih osnov pri teh predmetih, ki sem jih nato nadgrajeval vse do doktorata.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Ukvarjam se s športno gimnastiko. Sem večkratni državni prvak v mnogoboju in na posameznih orodjih ter dolgoletni član državne reprezentance, s katero sem nastopal na številnih mednarodnih tekmovanjih, kot so svetovno in evropsko prvenstvo, univerzijade in sredozemske igre. Zelo rad sem v naravi, kjer treniram ali pa grem na sprehod v gozd. Ni večjega užitka kot meditacija pod krošnjami dreves, še posebno v jesenskem času. Če seveda ni komarjev.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Predanost in veselje pri raziskovalnem delu, ki ga spremljata potrpežljivost in sposobnost dobrega opazovanja eksperimenta. Biti mora tudi dovolj odprt za spremembe in razmišljati kreativno, zunaj koncepta ustaljenih vzorcev, da lahko odkrije kaj novega.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Številne raziskave znanstvenikov bodo v prihodnosti prav gotovo prinesle zanimiva odkritja, še posebno na področju delovanja človeškega telesa, ki bodo razvozlala skrivnosti delovanja tega čudovitega naravnega ustroja.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Uh, to pa ne. Mislim, da je na Zemlji res luštno in še veliko zanimivih, neraziskanih kotičkov.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Na sončno energijo.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Prav gotovo je to Nikola Tesla. Zanima me več o tem, kako je razmišljal in na kakšen način je zasnoval svoje izume, ko je želel svetu ponuditi brezplačen dostop do električne energije. Njegov način razmišljanja o znanosti in življenju me vedno znova prevzame.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Priporočam ogled spletne strani inštituta HeartMath, od knjig pa pred kratkim izdano monografijo Minerali, vitamini in druge izbrane snovi ter knjigo Šumi življenja.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Večina bakterijske odpornosti je posledica nenadzorovane uporabe antibiotikov pri živalih in rastlinah za zaščito pred potencialnimi izbruhi bolezni in pospeševanje rasti v sklopu pridelave hrane.