Raziskovanje te nauči vztrajnosti in potrpežljivosti

Andreja Prešern je mlada raziskovalka na Odseku za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo Kemijskega inštituta.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Eden izmed mojih najljubših je instrument za kolonsko tekočinsko kromatografijo, ki se uporablja tudi pri proizvodnji bioloških zdravil. Zelo osnoven instrument v biokemiji. Namenjen je ločevanju biomolekul glede na določeno lastnost, na primer po velikosti, in se pogosto uporablja za čiščenje proteinov oziroma beljakovin. Videti je kot malo večja škatla s cevkami, ki je povezana z računalnikom.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Raziskujem interakcijo med proteini NLP, ki jih številni patogeni uporabljajo pri napadu na rastlino, in posebnimi rastlinskimi lipidi, preko katerih se proteini NLP zasidrajo v rastlinsko celično membrano in jo poškodujejo. Naš cilj je, da ugotovimo, katere lastnosti teh rastlinskih lipidov so tiste, zaradi katerih so za proteine NLP tako privlačni, in kako pride do poškodbe celične membrane.

Zakaj imate radi znanost?

Ker je v njej veliko izzivov. Vedno obstaja problem, ki ga skušaš rešiti na različne načine. Ves čas se kaj dogaja, uporabljaš različne tehnike, se učiš, se počasi prebijaš naprej, dobivaš nove ideje. In se ti sestavlja širša slika. Običajno stvari ne gredo tako, kot pričakuješ. To morda ni najbolj prijetno, te pa osebnostno izoblikuje – nauči te vztrajnosti in potrpežljivosti. Zelo pomembna je tudi izmenjava idej, izkušenj in znanja. Čeprav se zdi delo raziskovalca precej individualno, v resnici ni.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Razumevanje delovanja proteinov NLP bi nam lahko koristilo pri načrtovanju (bio)pesticidov. Omogočilo bi nam, da razvijemo takšne molekule, ki bi bile za proteine NLP bolj privlačne kot njihova naravna tarča. S tem bi jih pretentali, da vežejo pesticid in pustijo membrano rastline nepoškodovano, to pa bi oslabilo patogene, ki proteine NLP uporabljajo. Takih patogenov je ogromno in še vedno povzročajo škodo na marsikateri industrijsko pomembni rastlini, na primer na krompirju, paradižniku, kakavovcu in soji.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

Zares mi je to postalo jasno šele na fakulteti, ker me je delo v laboratoriju zelo navdušilo. Prej o tem niti nisem razmišljala, verjetno zato, ker si nisem predstavljala, kaj vse raziskovalec sploh počne. Sklepam tudi, da je bil moja prva asociacija nanj genialen »nori znanstvenik« s štrlečimi lasmi.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Trenutno se v prostem času predvsem zelo pogosto igram na igralih s sinom. Rada kaj napišem in kaj lepega ustvarim, še posebno če je uporabno, na primer porisana skodelica, čestitka, zelo uživam tudi v peki in dekoriranju tort ... Z možem sva aktivna v župniji in zakonski skupini.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Radovednost. Brez tega nimaš motivacije za delo.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Verjetno nekaj na področju energetike, ker lahko to najbolj vpliva na celotno družbo.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Ne. Zdi se mi, da je na Zemlji dovolj lepih krajev, ki si jih želim obiskati; obožujem pohajkovanje, svežino, zelenje, jezera, reke, slapove ... Tako da se mi Mars sploh ne sliši privlačno – suh planet brez življenja, mogoče je kje kak mikroorganizem, ki ga s prostim očesom tako ne vidiš, pa še čudna atmosfera.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Na nobenega zares, ker nisem strokovnjak za to. Nekaj je teorija, drugo pa praksa oziroma »najboljši kompromis« za neko področje. Zato trenutno skušam porabo energije predvsem optimizirati in omejiti. Kar lahko naredi vsak za dobro vseh.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Z Rosalind Franklin, ki je pomembno prispevala k odkritju strukture molekule DNK. Zanimivo bi bilo slišati, kako je dojemala svoje delo, koliko vzponov in padcev je bilo, kako je bilo v tedanjem času biti ženska v znanosti in kako je na njeno dojemanje znanosti vplivala druga svetovna vojna. Kaj bi rekla, ko bi videla, kako revolucionarno je bilo njeno odkritje (!), in kako bi se počutila, ker ni bila med Nobelovimi nagrajenci …

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Spletno revijo Alternator, film Oppenheimer, serijo Charité oziroma Charité at War …

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Rastlinski lipidi GIPC, ki jih preučujem, so glede na svetovno biomaso rastlin najštevilnejši sfingolipidi (vrsta lipidov) na svetu. Kljub temu jih poznamo zelo slabo, tako njihovo natančno zgradbo kot biosintezo. Eden izmed vzrokov je zagotovo ta, da delo z njimi ni najbolj enostavno, drugi pa, da so rastline za raziskovanje precej manj zanimive kot na primer človek, pri katerem vse poti vodijo k razvoju zdravljenja.