Vsem živalim bi morali omogočiti dostojno življenje

Eva Nadlučnik, dr. vet. med., je mlada raziskovalka na Kliniki za reprodukcijo in velike živali Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani, sodeluje pa tudi z Nacionalnim centrom za dobrobit živali.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Največ uporabljam računalnik. Na njem prebiram literaturo, delam statistične analize in pišem članke.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Ukvarjam se z dobrobitjo živali, specifično pa preučujem kastracijo prašičev. V Sloveniji je prašiče do sedmega dneva starosti dovoljeno kastrirati brez uporabe protibolečinskih sredstev. Kastrira se jih, ker meso odraslih nekastriranih merjascev smrdi. Ukvarjam se z določanjem različnih biomarkerjev stresa in bolečine v krvi, slini in dlaki pujskov z namenom, da bi tako prakso v prihodnje opustili in uporabili alternative.

Zakaj imate radi znanost?

Že v otroštvu sem bila zelo vedoželjna, znanost pa ponuja veliko odgovorov. Daje nam objektivno resnico, hkrati pa se nenehno posodablja in spreminja. Nič v življenju ni stalno in enako velja za znanost, kar me navdihuje.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Ljudje smo nenehno v tesnem stiku z živalmi, nekatere so naši hišni ljubljenčki, druge so namenjene za prehrano – vsem živalim pa bi morali omogočati dostojno življenje. Moj cilj je prispevati k izboljšanju dobrega počutja rejnih živali z znanstvenimi raziskavami, analizami in ozaveščanjem javnosti.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

Raziskovalka sem postala spontano, o tem pred koncem študija sploh nisem razmišljala. V zaključnih letnikih sem raziskovala možnosti sodelovanja s strokovnjaki za dobrobit živali na fakulteti, saj se mi zaščita živali zdi izredno pomembna in tudi razlog, da sem želela postati veterinarka. Pridružila sem se projektu, v katerem so strokovnjaki z različnih področij preučevali raven dobrobiti rejnih živali pri nas. V sklopu projekta sem napisala še raziskovalno nalogo na temo Kritične točke v intenzivni reji prašičev, ki vplivajo na njihovo dobrobit. S tem sem se prvič preizkusila v vlogi raziskovalke, kar mi je bilo prej povsem tuje. Za nalogo sem prejela fakultetno Prešernovo nagrado in bila je odskočna deska, da sem se na fakulteti zaposlila kot mlada raziskovalka.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Že od šestega leta pojem v pevskih zborih in petje me bo verjetno spremljalo vse življenje. Končala sem tudi glasbeno šolo iz solo petja, trenutno aktivno pojem v dveh zborih. Redno obiskujem dvatisočake, se ukvarjam s športnim plezanjem in tečem.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Vztrajnost in ljubezen do teme, ki jo preučuješ. Oboje gre z roko v roki in je ključno, saj moraš kot znanstvenik nenehno posodabljati svoje znanje in iskati nove poti.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Mislim, da smo ta mejnik dosegli z razvojem umetne inteligence.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Sem dovolj radovedna, da bi. Sicer pa raje odkrivam naravo naše prekrasne Zemlje.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Veliko obeta fuzija.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

S primatologinjo in okoljevarstvenico Jane Goodall ali strokovnjakinjo za vedenje živali Temple Grandin.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Priporočam obisk (ali oglede posnetkov) Znanstvenega slama, ki ga organizira Znanost na cesti. Gre za obliko komuniciranja znanosti na preprost, razumljiv način v obliki kratkih, zabavnih predstavitev.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

V slovenščini imamo frazem umazan kot prašič, ampak v resnici so prašiči izredno čiste živali. Če jim omogočimo dovolj prostora, si namenijo ločen del boksa za stranišče, del, kjer ležijo in jejo, pa je čist in urejen.