Neomejen dostop | že od 9,99€
Urša Čerček je raziskovalka na odseku za biotehnologijo Instituta Jožef Stefan. Nedavno je za svoje delo prejela nagrado nacionalnega programa L'Oréala in Unesca Za ženske v znanosti.
Najpogosteje uporabljam napravo, ki se ji reče ChemiDoc, omogoča pa opazovanje gelov in nitrocelulozne membrane, kjer so proteini. Te prej ločimo po velikosti v električnem polju. Velik del mojega raziskovalnega dela je opazovanje izražanja in spreminjanja lokalizacije proteinov v celici in s to napravo jih lahko zaznam.
Preučujem, kako spremembe v najmanjših gradnikih v celicah vplivajo na razvoj bolezni živčevja, predvsem amiotrofične lateralne skleroze (ALS) in frontotemporalne demence (FTD). Moje vprašanje je, kakšne so spremembe na celični ravni pri bolnikih z mutacijo v genu C9orf72. Osnovne molekule, ki omogočajo delovanje celic, so DNA, RNA in proteini. DNA je osnovna molekula, ki jo pridobimo od obeh staršev. Ta se prepiše v RNA, ki nato služi kot »zemljevid«, ki pove, kako naj se sestavijo proteini. Z različnimi metodami poskušam ugotoviti, kako molekule RNA, ki nastanejo zaradi omenjene mutacije, vplivajo na sestavljanje proteinov v celicah.
Od nekdaj me je zanimalo reševanje ugank, detektivski primeri in podobne stvari. Znanost omogoča malo drugačno reševanje ugank in povezovanje že znanega znanja z rezultati, ki jih dobiš v laboratoriju. Bonus so zanimivi poskusi, ki jih lahko izvajam, in pa seveda manj nevarno delo, kot je delo detektiva.
Končni cilj mojega dela je seveda odkriti učinkovito zdravilo oziroma terapijo za bolezni ALS in FTD. Tudi če do tega ne bomo prišli v naši skupini, bodo naše raziskave pripomogle k celovitemu razumevanju bolezni in na koncu k razvoju zdravila.
Za to sem se odločila šele na fakulteti. Sam študij sem vpisala, ne da bi zares vedela, kaj pomeni. Bila sem dobra v biologiji in kemiji, zato sem izbrala študij biokemije, ki ima oboje v imenu. Kaj točno biokemija pomeni, sem izvedela šele med študijem. Izmed vseh možnosti me je najbolj zanimalo področje bolezni živčevja in takrat sem se odločila, da želim postati raziskovalka in proučevati to temo.
Imam nekaj hobijev, ki mi zapolnijo prosti čas. Rada plešem, in sicer različne zvrsti swinga. Za sproščanje tudi rada kvačkam. Drugače pa je moje življenje zapolnjeno z običajnimi stvarmi, kot so druženje z najdražjimi in prijatelji, obiskovanje kulturnih prireditev, potovanja, druženje z našim kužkom.
Predvsem radovednost, brez katere znanstvenik težko nadaljuje svoje delo, in vztrajnost. Zdi se mi, da je lastnost, ki pripomore k razvoju enostavnejših rešitev, tudi lenoba, čeprav je navadno opisana kot negativna. Ampak zaradi nje, če ni pretirana, si ljudje dostikrat želijo olajšati delo in zato poiščejo nove, inovativne rešitve. Lenoba je na primer pripomogla k temu, da so izumili dvigala in računalnike.
Menim, da bodo najpomembnejša spoznanja v znanosti na področju podnebnih sprememb, saj je to v naši bližnji prihodnosti najbolj urgenten problem.
Če bi se ponudila priložnost, bi o njej razmislila, saj bi bila to edinstvena izkušnja, vendar trenutno ne čutim velike potrebe po tem.
O tej temi na žalost ne vem dovolj, da bi lahko konkretno odgovorila. Verjetno kakšen od obnovljivih virov.
Izbrala bi kar družinsko večerjo z družino Curie. Imela bi vprašanja za vse tri raziskovalce in zdi se mi, da so vsi na neki način premikali mejnike v znanosti.
Pred kratkim mi je sodelavka predlagala televizijsko serijo Lessons in chemistry, žal še ni prevedena v slovenščino. Predstavlja zanimiv pogled na zgodovino in prikazuje, kakšne ovire so ženske morale preseči, če so želele delati kot znanstvenice.
Molekularna biologija je polna zanimivih informacij, nekatere presenetijo tudi mene. Ena takih je, da en gram DNA lahko shrani 215 milijonov gigabajtov informacij, kar ustreza več kot 200.000 povprečnim prenosnim računalnikom.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji