Na spletu o sebi puščamo zelo veliko informacij

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Težko si predstavljam začetek dneva brez zelenega čaja in delo brez računalnika ter uporabe različnih statističnih metod.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Ukvarjam se s kibernetsko varnostjo, predvsem z varnostjo in zasebnostjo na spletu. Raziskave, ki jih izvajam, so pokazale, da ljudje pogosto menimo, da nam je zasebnost pomembna, nato pa kljub temu objavljamo veliko informacij o sebi na spletu. Prav tako se ukvarjam s pomembnostjo enakopravnosti spolov na področjih STEM (znanost, tehnologija, inženirstvo in matematika).

Zakaj imate radi znanost?

Ker lahko prikažemo merljive in objektivne rezultate, ki v trenutku odkritja veljajo kot veljavni in verodostojni. Znanost je potrebna za napredek v vseh disciplinah.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Ljudje sicer menimo, da smo precej previdni pri uporabi informacijsko-komunikacijskih tehnologij, a se pogosto izkaže, da lahko nevede ali nepremišljeno naredimo škodo sebi ali drugim. Morda je beseda človeštvo malce premočna, a vseeno upam, da s komuniciranjem rezultatov raziskav in razlag o kibernetski varnosti pripomorem k boljšemu ozaveščanju ljudi o tej tematiki in spodbujanju previdnosti ob uporabi interneta. Predvsem komuniciranje objektivnih dokazov prispeva k temu, da smo bolj kritični do svojih dejanj in do deljenja osebnih podatkov.

Kibernetska vojna kot diverzija? Ne še

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?

Reševanja problemov se že od nekdaj lotevam analitično, v času dodiplomskega študija sem bila šest mesecev na izmenjavi na Finskem in tudi ta izkušnja me je pritegnila v raziskovanje. Sicer pa sem imela med drugim vzor v dedku, ki je bil zaslužni profesor Univerze v Mariboru.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Svoj prosti čas namenjam družini. Rada smučam in tečem, zelo rada tudi potujem. Zavzemam se za enakopravnost spolov in sem vključena v več projektov s tega področja, med drugim smo na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko vzpostavili iniciativo Ladies in informatics. Podpiram življenje z manj odpadki in sem ustanoviteljica skupine o pralnih plenicah, z uporabo katerih družine pridelajo za vsaj 6000 plenic manj odpadkov na novorojenčka.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Dober znanstvenik mora zagotovo imeti več ključnih lastnosti, med katerimi so samokritičnost, nepristranskost, iznajdljivost in vztrajnost.

In koga boste objemali v metaverzumu? Ekran?!

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Če izpostavim odkritja na področju računalništva in informatike, verjamem, da bo imela umetna inteligenca še večji vpliv na naša življenja v prihodnosti, kot jo ima danes, hkrati pa bo moč kvantnih računalnikov pripomogla k izjemnemu napredku na več področjih.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Trenutno menim, da ne bi sprejela priložnosti, saj bi v času, ki bi ga porabila za potovanje na Mars, lahko videla precej sveta in preživela čas z otroki.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Kratkoročno na kombinacijo obnovljivih virov in jedrsko energijo, dokler se ne zgodi preboj v fuziji.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Ker že od nekdaj obožujem matematiko, bi šla na kavo s Katherine Johnson, matematičarko pri ameriški vesoljski agenciji Nasa. Med drugim je bila v ekipi misije Apollo 11, ki je računala, kje in kdaj je treba izstreliti raketo. Zagotovo je bila navdih mnogim inženirkam, ne samo meni.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Ker kar nekaj časa preživim v prevoznih sredstvih, zelo rada poslušam podkaste, med katerimi redko zamudim Cyber Security Sauna, podkast o najnovejših trendih v kibernetski varnosti, priporočam pa tudi slovensko oddajo Odbita do bita, v kateri predstavljajo sodobne tehnologije.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Rada poudarim, da smo ljudje tisti, ki smo v 95 odstotkih primerov odgovorni za vdore v računalniške sisteme. Zaradi naše človeške narave smo občutljivi na družbene napade (npr. lažna sporočila za pridobivanje gesel ipd.), zato je pomembno, da se o kibernetski varnosti izobražujemo in ob sumljivih sporočilih najprej premislimo, nato odreagiramo. Mogoče je presenetljivo tudi to, da področje kibernetske varnosti vključuje različna področja, med drugim računalništvo, pravo in psihologijo.