Z ribiško palico lovi martinčke

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Najraje uporabljam ribiško palico, ki jo preoblikujem v zanko za lov kuščaric (martinčkov). S takšno dolgo palico lahko od daleč ulovim zelo bojazljive majhne in hitre kuščarice. Najpogosteje pa na žalost v zadnjem času uporabljam kar računalnik, na katerem je polno podatkov in tekstov.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Raziskujem, kako se bodo organizmi v naravi odzivali na podnebne in druge spremembe, ki so posledica človekovega delovanja. Ljudje imamo različne načine, kako se izognemo recimo ekstremno vročim poletnim dnevom, ki so danes že stalnica zaradi segretega ozračja. V nasprotju s človekom pa posledice podnebnega segrevanja bolj neposredno vplivajo na druge organizme v naravi. Nekatera bitja, recimo plazilci, nimajo notranjih fizioloških procesov za vzdrževanje stalne telesne temperature, ampak je njihova telesna temperatura nestalna in odvisna od okolja. Večinoma se segrevajo na soncu, ohlajajo pa nekje na hladnem, na primer pod kamnom. Kako na njih vpliva višanje temperature v okolju? Ali se ob vročih dnevih večinoma skrivajo in se ne gibajo na prostem, torej se ne morejo nahraniti, imeti stikov z drugimi, se razmnoževati? Raziskovanje problema, kako se bodo organizmi v naravi odzivali na podnebne spremembe, je večplastno. Poznavanje njihovega vedenja, fiziologije in ekologije nam pove, kako živijo pri trenutnih razmerah v okolju. Po tem, kako so se njihove lastnosti razvijale skozi čas v preteklosti, lahko sklepamo o prilagoditvah na dano okolje. Opazovanje teh lastnosti v različnih razmerah v okolju ali pod izbranimi pogoji v laboratoriju (recimo ekstremne temperature in suše) pa nam lahko da odgovore na vprašanja, ali se bodo organizmi v naravi lahko prilagajali spremembam, na kakšen način in kako hitro.

Ognjene iskre namesto zvezd

Zakaj imate radi znanost?

Delo znanstvenika se mi zdi precej privilegirano, ker ohranja otroško radovednost in spodbuja kreativnost. Najbolj ljube lastnosti dela v znanosti so mi spraševanje, opazovanje, preizkušanje, dognanje, nadgrajevanje znanja in sodelovanje.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Želim si, da bi raziskave v ekologiji živali predvsem pripomogle k ohranjanju biotske pestrosti. Narava je bogastvo, tudi mi smo del nje in brez nje ne moremo preživeti. Pomembno je, da jo ohranimo za naslednje generacije.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?

Po študiju me je kar vleklo v to smer in me vleče še naprej, kljub oviram, ki se pojavljajo v znanstveni karieri vsakega od nas. Ne spomnim se točno zakaj, ampak velika želja po raziskovanju medvrstnih odnosov pri kuščaricah me je spodbudila, da sem se vpisala na podiplomski študij, čeprav sem za šolnino in bivanje vzporedno služila s študentskim delom. Potem se mi je z odhodom v tujino odprlo, dobila sem štipendijo na Portugalskem. Naslednja ovira je bila vrnitev v Slovenijo po doktoratu. Skoraj sem že obupala, vendar se mi je ponudila priložnost v trenutni službi, kjer s kolegi raziskovalci nenehno prijavljamo projekte in si zagotavljamo sredstva za znanstvene raziskave.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Sem hčerka, partnerica, mama, prijateljica, mentorica študentom, pevka, poslušalka in gledalka, popotnica z nahrbtnikom in šotorom.

V življenju vsi skoraj ves čas raziskujemo

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Če moram izbrati eno, naj bo to resnicoljubnost.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Današnji napredek v znanosti je izjemno hiter na zelo različnih področjih. Lahko da bomo ugotovili, kako izdelati energijo brez odpadkov.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Pot je še vedno predolga in vrnitev nezanesljiva, tako da naj Mars kar počaka, da prej raziščem še preostanek našega planeta.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Pomembna se mi zdita zmanjšanje porabe z varčnejšimi napravami in bolj odgovornim trošenjem ter izraba najučinkovitejšega, obnovljivega in za naravo najmanj škodljivega vira energije v danem okolju. Na tem področju so potrebne nenehne raziskave, da nam pokažejo pravo smer in pot.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Albert Einstein bi bil verjetno izredno zanimiv sogovornik, s katerim bi se debata lahko zavlekla pozno v noč, tako da bi bilo z njim še bolje debatirati ob pivu.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Knjigo Into Great Silence Eve Saulitis, ekologinje in raziskovalke ork na Aljaski, od filmov pa Vanishing Kings, film o predanem raziskovanju levov v puščavi Namib, ki jih je izredno težko opazovati. To je lep primer, kako poznavanje ekologije živali lahko izboljša sobivanje med živinorejci in plenilci.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Ekolog v biologiji ni tisti, ki se ukvarja s sortiranjem odpadkov. Ekolog je znanstvenik, ki se ukvarja z ekologijo, ta pa je veda o živih organizmih in o odnosih med živimi bitji in njihovim okoljem.