Največja prelomnica bo odkritje novega oziroma novih antibiotikov

Katja Hrovat je zaposlena kot raziskovalka in asistentka na Katedri za molekularno genetiko in biologijo mikroorganizmov (Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta).

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Pipeta in termični cikler. Pipeta je enostaven instrument za odmerjanje in prenašanje tudi mikrolitrskih količin; termični cikler pa je instrument za pomnoževanje določenih odsekov DNK za detekcijo najrazličnejših genov.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Ukvarjam se s preučevanjem bakterije E. coli, ki je običajen prebivalec prebavnega trakta, vendar ji plastičnost genoma omogoča pridobivanje različnih lastnosti, zaradi katerih lahko povzroča številna obolenja. Zanima me, kateri geni in posledično lastnosti omogočajo tej bakterijski vrsti preživetje v najrazličnejših okoljih. Bakterije svoje gene prenašajo na potomce, hkrati pa poznamo tudi mehanizme, s katerimi si gene lahko izmenjujejo bakterije, ki živijo sočasno v združbah ali jih pridobijo z bakterijskimi virusi – bakteriofagi. Med temi geni preučujemo takšne, zaradi katerih bakterije postanejo odporne proti antibiotikom. Zanima me, kaj vpliva na pogostnost teh prenosov in s čim bi jih lahko omejili. Eden od možnih pospeševalcev prenosov so tudi zelo majhne koncentracije (takšne, kot so prisotne v nekaterih sistemih, na primer čistilnih napravah) antibiotikov in drugih farmacevtskih učinkovin. Prav tako raziskujemo prisotnost odpornih bakterij v naravnih (razmeroma neokrnjenih) vodnih ekosistemih in možne vire vnosa teh bakterij, ki so posledica antropogenega onesnaževanja.

Zakaj imate radi znanost?

Zaradi zanimanja za svet, ki je očesu neviden. Ker odgovor na vprašanje prinese nova vprašanja in se raziskovanje nikoli ne konča. Predvsem pa, da lahko sama poskusim odgovoriti na vprašanje zakaj.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Kot vsak znanstvenik bi želela prispevati svoj kamenček v mozaik, v mojem primeru k razumevanju dogajanja na področju odpornosti bakterij proti antibiotikom, ter s tem nekoliko pomagala pri reševanju problematike skrb vzbujajočega povečanja števila večkratno odpornih bakterij in tako imenovanih superbakterij, ki jih lahko zaustavijo le še redki antibiotiki.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

Ko sem po magisteriju skoraj dve leti delala v industriji, pa so mi, kljub dobrim delovnim razmeram, manjkali izzivi, ki bi zaposlili moje možgane. Takrat sem se prijavila na mesto mladega raziskovalca na področju molekularne genetike in našla tisto nekaj, kar je manjkalo.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Z družino hodimo v hribe in kolesarimo, zelo rada se sproščam tudi ob pripravi sladic. V vmesnem času pa odgovarjam na vprašanja radovednega štiriletnika.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Radovednost, natančnost, fokus in hkrati kritična presoja pri interpretaciji rezultatov ter dobra komunikacija s sodelavci, saj je raziskovalno delo delo skupine in ne posameznika.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Odkritje novega oziroma novih antibiotikov, proti katerim bi se bakterije težko branile, kar je v bistvu nemogoče, in spoznanje, da moramo globalno takoj omejiti uporabo antibiotikov, zlasti v kmetijstvu, ter živali in ljudi zdraviti glede na antibiogram. Sicer bomo kmalu spet začeli umirati zaradi (danes še ozdravljivih) bakterijskih okužb.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Ne, mi planet Zemlja povsem zadostuje, saj dovolj lepega, zanimivega in neznanega lahko najdemo že v Sloveniji. No, z veseljem pa obiščem tudi skandinavske države.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Verjetno na jedrsko energijo. Je pa vire energije treba prilagoditi tudi glede na naravne danosti posamične države.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Z Alexandrom Flemingom. Povprašala bi ga, ali je šlo pri odkritju penicilina res le za splet srečnih okoliščin in kaj meni o pojavu odpornosti bakterij proti antibiotikom, ki jo je napovedal že z odkritjem penicilina.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Iskreno, zaradi prebiranja številnih znanstvenih člankov v službi v prostem času berem predvsem kriminalke (priporočam Chrisa Carterja), s področja znanosti pa bi priporočila Nesmrtno življenje Henriette Lacks.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Da se bakterije hitreje prilagodijo na različne okoljske razmere, kot si lahko predstavljamo, da je res fascinantno, kaj vse zmorejo, ter da je svet, tudi v milijoninkah litra, zelo zanimiv.