Polet na Marsu, spanje in demenca, kvantni pomnilniki

Vesoljski dogodek tedna prihaja iz kraterja Jezero na Marsu. Objektiv kamere na roverju Perseverance je ujel prvi vzlet, lebdenje in pristanek naprave na drugem planetu. Raziskovalci odseka za kompleksne snovi Instituta Jožef Stefan raziskujejo material, ki bi lahko postal nov ultrahitri spominski medij. Britanska študija pa je pokazala, da šest ali manj ur spanca na dan po petdesetem letu lahko poveča tveganje za pojav demence
 

Foto Reuters

Suniti Williams nagrada za življenjsko delo

Asef, ameriško-slovenska izobraževalna fundacija, je na letni gala prireditvi, ki je tokrat potekala prek spleta, ameriški astronavtki slovenskih korenin Suniti Williams podelila nagrado za življenjsko delo in izjemne dosežke, poroča STA. V pogovoru s predsednikom fundacije in slovenskim častnim konzulom v Kaliforniji Thomasom Brandijem je Williamsova predstavila svojo življenjsko pot in izkušnje v vesolju ter spregovorila o tem, kako je v vesolju pretekla maraton. Fundacija Asef sodeluje z 51 slovenskimi profesorji, ki delujejo na 44 univerzah v ZDA, Kanadi, Združenem kraljestvu, Avstraliji, Novi Zelandiji, Avstriji in na Danskem.
 

Kvantni material za shranjevanje informacij

Raziskovalci odseka za kompleksne snovi Instituta Jožef Stefan so v reviji Nature Communications objavili članek z naslovom Časovno ločljiv fazni diagram metastabilnih stanj v kvantnem materialu z urejanjem nabojev. Omenjeni material v zadnjem času vzbuja veliko pozornost med znanstveniki, ki poročajo o številnih metastabilnih elektronsko urejenih kvantnih stanjih, ustvarjenih bodisi z optičnim bodisi z električnim vzbujanjem. Predvsem zaradi slednjega je material zanimiv kot potencialni nov ultrahitri spominski medij.

Avtorji so kot prvi izvedli sistematično študijo metastabilnih stanj in določili robne pogoje, pri katerih se stanja pojavljajo, opisali, kako se fazne meje razvijajo s časom in kakšni so vzbujevalni pogoji, ki vplivajo na dolgoročno metastabilnost. Študija je pomembna za nadaljnji razvoj tehnologije, kjer sta bistvena zunanji vpliv na material in časovna skala obstojnosti različnih stanj. Pri raziskavi in objavi so pod vodstvom dr. Dragana D. Mihailovića sodelovali še Jan Ravnik, Michele Diego, Yaroslav Gerasimenko, Yevhenii Vaskivskyi, Igor Vaskivskyi, Tomaž Mertelj in Jaka Vodeb.
 

Foto Shutterstock

Pomanjkanje spanca poveča tveganje za demenco

Šest ali manj ur spanca na dan po petdesetem letu bi lahko povečalo tveganje za pojav demence, je pokazala britanska študija, v kateri so raziskovalci več kot 25 let spremljali skoraj 8000 odraslih. Sporočili so, da raziskava, objavljena v reviji Nature Communications, ni nedvoumno potrdila vzročne posledice, je pa pokazala na povezavo med količino spanca in demenco. Konkretno so ugotovili, da imajo ljudje med 50. in 70. letom, ki so daljša obdobja izpostavljeni pomanjkanju spanca, 30 odstotkov več možnosti za razvoj demence. V raziskavi so se osredotočili samo na to starostno skupino, dopuščajo pa možnost, da na demenco vplivajo tudi vzorci spanja v zgodnejših letih. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije po svetu vsako leto potrdijo skoraj deset milijonov primerov dementnih obolenj, med njimi tudi alzheimerjeve bolezni.
 

Novo zdravilo za multiplo sklerozo

Evropska komisija je odobrila Novartisovo zdravilo ofatumumab za odrasle bolnike z recidivnimi oblikami multiple skleroze (RMS) z aktivno boleznijo. Gre za proti celicam B usmerjeno zdravilo in prvo, ki si ga lahko bolniki odmerjajo sami doma s peresnikom enkrat na mesec. »V Evropi živi več kot milijon ljudi z multiplo sklerozo, ki je še neozdravljiva, zato je vsako novo zdravilo dobrodošlo,« je dejal Pedro Carrascal, predsednik evropske platforme za to bolezen.
 

Foto AFP

Drugi polet dragona

Danes opoldne po našem času, seveda če bo vreme sodelovalo, bo z vzletišča v Kennedyjevem vesoljskem središču na Floridi poletela Spacexova raketa falcon 9 s tremi astronavti na krovu potniške kapsule dragon crew. Ta bo sicer v vesolju že drugič, saj je lani na mednarodno vesoljsko postajo prepeljala Boba Behnkena in Douga Hurleyja na prvi testni odpravi s posadko Demo 2. Tokrat se bodo v vesoljski ladji peljali štirje veterani vesoljskih poletov: Nasina astronavta Shane Kimbrough in Megan McArthur, astronavt Evropske vesoljske agencije Thomas Pesquet in Jaxin astronavt Akihiko Hošide.
 

Rusi bi spet imeli svojo vesoljsko postajo

Natanko dvajset let je minilo od padca prve ruske vesoljske postaje Mir, ki je v nizki orbiti delovala od leta 1986, in ruski vesoljski agenciji Roskozmos se je to zdel primeren trenutek, da objavijo načrte o naslednici. »Prvi modul za novo postajo je v izdelavi,« je sporočil direktor Roskozmosa Dmitrij Rogozin in dodal, da ga nameravajo v orbito utiriti leta 2025. Rusi so sicer partnerji Mednarodne vesoljske postaje, pri kateri sodelujejo z ZDA, Kanado, Japonsko in EU, a tej postaji, ki okoli Zemlje kroži od leta 1998, se izteka rok uporabe, vzdrževanje je postalo zelo drago, zato vse sodelujoče države razmišljajo o rezervnih scenarijih. Poleg Rusov so najbolj konkretni Kitajci, ki prav tako načrtujejo svoje oporišče z razgledom na planet.
 

Foto Afp

Prišel, poletel, zmagal

Posnetek tedna, verjetno celo leta, prihaja iz kraterja Jezero na Marsu. Objektiv kamere na roverju Perseverance je namreč z razdalje približno 60 metrov ujel prvi vzlet, lebdenje in pristanek naprave na drugem planetu. No, vsaj tako so ga oglaševali, čeprav bi morda ugovarjale sonde, ki so doslej pobirale vzorce z asteroidov. Kot otroci, ki dobijo igračo, so se veselili inženirji v Nasini nadzorni sobi, ko so informatiki z zakasnitvijo prejemali dolgočasne številke s sosednjega planeta in jih prevajali v resnične manevre, ki jih je izvedel malo manj kot dva kilograma težek helikopterček Ingenuity. Ta je na Mars v resnici pripotoval kot nekakšna draga igrača, saj nima druge naloge, kot da se tu in tam dvigne nekaj metrov visoko.

V prvo je polet opravil brez napake, propelerje je zavrtel z veliko hitrostjo, več kot 40 obratov na sekundo (njegovi zemeljski bratje jih zaradi stokrat gostejšega ozračja potrebujejo le približno sedem na sekundo), se dvignil okoli tri metre visoko in po manj kot minuti pod budnim očesom matičnega vozila zanesljivo pristal. In kaj ga čaka zdaj? V mesecu dni, kolikor naj bi bila njegova življenjska doba, bo poskusil opraviti še več poletov, pri katerih naj bi se tudi oddaljil od mesta vzleta, inženirji namreč načrtujejo, da bo skupno prepotoval 300 metrov.

Nasine izkušnje s celo vrsto sond in vozil, ki so za večkratnik presegli predvideni čas delovanja, sicer dajejo upanje, da bomo fotografije in filme s poletov Iznajdljivega prejemali več kot samo mesec dni. Sončna plošča, ki napaja litij-ionsko baterijo, mu sicer zagotavlja dovolj energije za en 90-sekundni polet na dan, pri katerem razvije moč 350 vatov.