Motnje strjevanja krvi pri ženskah pogosto spregledane

Ob današnjem dnevu hemofilije so v ospredju bolnice. V nasprotju s splošnim prepričanjem namreč tudi ženske trpijo zaradi motenj strjevanja krvi, zato so v sklopu ozaveščanja pripravili razstavo z naslovom Tudi ženske in dekleta krvavijo, ki je na Kongresnem trgu v Ljubljani na ogled do 30. aprila.

Ko navadna buška postane velik problem

Razstava predstavlja resnična pričevanja prizadetih. »Zavedamo se, da so tovrstne izkušnje premalo izpostavljene v širši družbeni zavesti, zlasti ko gre za dekleta in ženske, ki pogosto ne prepoznajo zgodnjih simptomov in posledično trpijo dlje časa, ne da bi bile deležne ustrezne diagnoze ali pomoči,« poudarjajo pri Društvu hemofilikov Slovenije.

Ob dnevu hemofilije želijo opozoriti predvsem, da so motnje strjevanja krvi pri ženskah pogosto spregledane ali napačno diagnosticirane.

V Sloveniji živi okoli 330 žensk s prirojeno motnjo strjevanja krvi. Glede na pričakovano prevalenco pa številka najverjetneje ne odraža dejanskega stanja, saj simptomi bolezni, ki je večinoma lahka, ne bolnice ne stroka običajno ne prepoznajo kot nekaj nenormalnega. Močna menstrualna krvavitev, ki jo opaža tretjina žensk v rodni dobi, je lahko vodilni, pa tudi edini simptom bolezni. Vsaka druga ženska zaradi tega poišče zdravniško pomoč. Izmed njih motnjo strjevanja krvi opredelimo pri 15 do 30 odstotkih, navaja hematologinja dr. Barbara Faganel Kotnik.

FOTO: Mitja Kavčič

Med prirojene motnje strjevanja krvi sodijo neozdravljive, praviloma dedne bolezni hemofilija A, hemofilija B, von Willebrandova bolezen, pomanjkanje drugih strjevalnih faktorjev in bolezni motenega delovanja trombocitov. Pri ženskah je pomembneje izražena von Willebrandova bolezen, pri kateri gre za pomanjkanje ali motnjo funkcij von Willebrandovega faktorja, ki pripelje do izrazitejših sluzničnih krvavitev.

Pri ženskah se pozna pri mesečnih krvavitvah, kjer je pomembno pravilo 7-2-1. Številka sedem v pravilu predstavlja trajanje menstruacije, ki naj ne bi trajala dlje kot sedem dni. Če mora ženska na dve uri ali manj menjati vložke, prav tako ne gre za normalno krvavitev. Prav tako je vzrok za skrb strdek, ki ga izloči ženska med menstruacijo, če je večji od kovanca za en evro, kar predstavlja številka ena.

V Sloveniji je okoli 700 ljudi z motnjo strjevanja krvi, hemofilijo jih ima okoli 230, nekaj deset je otrok. Načeloma velja, da je na deset tisoč ljudi en hemofilik, je pred časom v pogovoru za Delo povedal Janez Dolinšek, predsednik Društva hemofilikov Slovenije. V preteklosti je bilo življenje s to boleznijo zelo težko, smrtnost visoka, z napredkom medicine in razvojem zdravljenja se je to zelo spremenilo. 

»Danes hemofiliki živijo skoraj normalno življenje, predvsem tisti, ki so že v otroštvu dobili preventivno zdravljenje (profilakso) in se tako rekoč ne razlikujejo od vrstnikov,« je poudarila hematologinja in strokovnjakinja za zdravljenje hemofilije s kliničnega oddelka za hemofilijo UKC Ljubljana Irena Preložnik Zupan na nedavni javni tribuni, namenjeni razpravi o redkih boleznih.