Plazma in pivo

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Danes najpogosteje uporabljam osebni računalnik, predvsem zaradi narave dela. Po duši sem sicer eksperimentalist, ki zelo rad zahaja v laboratorij in dela z različnimi sistemi. Prav zato imam enako rad vsak kos dobre, nove ali svetovno konkurenčne raziskovalne opreme, s katero lahko razkrivamo nekaj novega. Svojo pisarno imam celo strateško umeščeno zraven laboratorijev, da sem čim bližje eksperimentalnemu dogajanju.
 

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

V osnovi raziskujem plazmo in njene interakcije s snovmi in materiali. Plazma je četrto osnovno agregatno stanje snovi, poleg trdnih snovi, kapljevin in plinov. Največkrat to stanje nastane s tem, da plinu dodamo energijo in ga ioniziramo. Običajno se pri tem iz molekul odcepijo elektroni, ki naprej interagirajo z drugimi molekulami ali nastalimi reakcijskimi produkti. Pri tem nastane kompleksna mešanica različnih reaktivnih delcev, ki jih spretno uporabljamo za spreminjanje lastnosti materialov, sintezo novih materialov, nanostrukturiranje površin itd. Ti reaktivni plazemski delci in njihove reakcije pa omogočajo marsikateri nov proces, ki lahko nadomesti klasične mokre in za okolje neprijazne kemijske postopke.
 

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

V Sloveniji smo raziskovanje prilagodili razmeram, tako da poteka do neke mere normalno ob upoštevanju vseh zaščitnih ukrepov. Pozna pa se pri mednarodnem sodelovanju in pri uporabi večje zunanje raziskovalne infrastrukture, do katere imamo za zdaj zelo omejen dostop. To najbolj vpliva na razvoj in raziskave mojih mlajših sodelavcev.
 

Zakaj imate radi znanost?

Če si izposodim misel Forresta Gumpa, je znanost kot zvrhana škatla različnih bombonov, pri kateri nikdar ne veš, kaj te čaka v naslednjem zavitku. Včasih si presenečen, srečen ali razočaran. Vsak dan prinese nova odkritja in spoznanja, zato je znanost dinamična, te drži vznemirjenega in radovednega. Znanost enostavno očara, vendar zahteva popolno predanost in veliko dela.
 

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Skupaj s sodelavci na oddelku F6 na Institutu Jožef Stefan upamo, da nam bo uspelo postaviti nekatere nove znanstvene osnove in sisteme ter za okolje bolj prijazne proizvodne postopke, ki temeljijo na uporabi plazme.
 

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?

Pri prvi uri fizike v sedmem razredu osnovne šole.
 

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Ukvarjam se s kopico športov, sem strasten popotnik in ljubiteljsko varim pivo.
 

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Kombinacija radovednosti, vztrajnosti in razmišljanja zunaj okvirov.
 

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

To bo najverjetneje fuzijska plazma za pridobivanje čiste energije, ki bo zamajala današnje geopolitično ravnovesje. Želel pa bi si, da bi bila to povsem nova vrsta pogona za vozila in letala.
 

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Seveda z veseljem, vendar bi želel imeti povratno karto in hitrejši pogon, ki bi skrajšal okoli devetmesečno potovanje skozi povprečno 225 milijonov kilometrov praznine med planetoma.
 

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Ker sem stanovsko pristranski, bi rekel, da na fuzijo. V resnici pa bomo imeli poleg fuzije še več različnih virov, in sicer sončnega z različnimi foto- ali termoinduciranimi sistemi, veter, vodo in nenazadnje tudi vodik kot pogonsko gorivo. Ti viri se bodo dopolnjevali in izmenjevali glede na vrsto porabnika, geografski položaj in okoljske razmere.
 

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Seveda je takšno osebnost težko izbrati, lista je predolga. Iz prejšnjih odgovorov kolegov sem razbral, da je najpogostejša kava z Richardom P. Feynmanom. Kljub temu da je bil prof. Feynman eden zanimivejših in splošno zelo razgledanih fizikov, ki so želeli fiziko razumeti na enostaven način, znan predvsem po kvantni elektrodinamiki, bi se morda raje odločil za osebnostno bolj zanimivega in kompleksnega ter nam Slovencem bližjega Nikolo Teslo. Nekateri njegovi eksperimenti namreč še danes burijo domišljijo človeštva.
 

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Za razumevanje temeljnih vprašanj človeštva, od kod smo in kam gremo, bi kot zanimivo branje priporočil knjigi Yuvala N. Hararija Sapiens in Homo Deus, nadgradil pa bi ju s filmom Davida Attenborougha A Life on Our Planet iz leta 2020. Od spletnih strani bi priporočil TED Talks, je prava zakladnica kratkih predstavitev novih idej, odkritij in drugih zanimivosti, kjer lahko vsak najde kaj zase.
 

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

To boste pa morali prebrati v naslednji znanstveni objavi, ki jo snujemo skupaj s sodelavci.