Z optimalnimi ukrepi proti pandemiji

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Prenosni računalnik starejšega datuma, precej skromnih specifikacij. Ta je moj, domač. Službeni je sicer zmogljivejši, ampak bolj neusmiljen. Precej hitreje me namreč obvesti o rezultatih eksperimenta, kar ni vedno dobro.
 

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Poleg raziskovanja za doktorat, kjer poskušam razviti metode za optimizacijo vprašalnikov, s katerimi bi v čim manj korakih našli ljudi, ki potrebujejo nadaljnjo obravnavo, je največji raziskovalni izziv v zadnjem času povezan z epidemijo. Z ekipo JSIvsCovid smo na tekmovanju XPRIZE Pandemic Response Challenge iskali način, kako izbrati ukrepe za ukrotitev pandemije, in osvojili drugo mesto. Razvili smo metodo, ki izbere načrte ukrepov tako, da je razmerje med številom okužb in socialnoekonomsko ceno čim bolj optimalno, pri tem pa upošteva, kaj ima za nas največjo težo. Če želimo, da šole ostanejo odprte, pripravljeni pa smo nositi masko, bomo prvemu ukrepu pripisali precej večjo težo. Z evolucijskimi algoritmi, ki med sabo »križajo« različne načrte, metoda potem izbere tiste, ki se glede na naše začetne zahteve najbolje obnesejo.
 

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

Večino dela opravim na računalniku, to je enako v pisarni ali doma. So se pa zabrisale meje delovnika, tako da delam še več. Kar je malo dobro, malo pa tudi ne.
 

Zakaj imate radi znanost?

Raziskovanje pomeni, da se lahko ves čas učim in da sem tudi zdaj, ko sem že »velika«, še vedno lahko tudi »majhna«. Všeč mi je, ker lahko vsak s svojim edinstvenim naborom znanja, sposobnosti, razumevanja in zanimanja reši raziskovalni problem na svoj način. Znanost dovoli, da ne veš vsega o vsem – ko raziskuješ, hitro ugotoviš, da marsikdo ve več od tebe. In od takih se lahko vedno učiš.
 

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Znanstvenikov, ki bi lahko sami rešili svet, danes po mojem ni veliko. Sama to definitivno nisem. Lahko pa trdo delam in upam, da bo katera od rešitev, ki jih bom našla sama, tudi nekomu drugemu pomagala rešiti kak problem.
 

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?

Po končanem študiju sem se zavedela, da bom v odraslem svetu od vsega najbolj pogrešala to, da se lahko neprestano učim. Ko sem se po nekaj letih dela v industriji zaposlila na IJS, sem ugotovila, da je raziskovanje točno to, kar sem iskala.
 

Nina Reščič je matematičarka (in glasbenica), zaposlena na IJS. Foto Jure Urek

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Poleg matematike sem študirala tudi jazz flavto na konservatoriju v Celovcu. Znam dovolj, da sem lahko članica več orkestrov (SODK, Cantabile, Mengeška godba), da lahko redno sodelujem s tujimi in slovenskimi zasedbami vseh možnih zvrsti in da lahko poučujem flavto v glasbeni šoli. Po drugi strani pa zaradi študija še bolj cenim svoje kolege s šole, ki zdaj ustvarjajo res fantastično glasbo.
 

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

To, da si zna postaviti prava vprašanja, da zna rezultate kritično interpretirati in se zaveda, da kljub vsemu znanju marsičesa še ne razume.
 

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Zdaj mi je žal, da ne berem ali gledam znanstvene fantastike, ker bi imela precej boljše ideje. Bom pa navdušena, če bo kdo odkril, kako podaljšati dan za nekaj ur, ne da bi spreminjal dolžino drugih časovnih enot ali koordinatni sistem.
 

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Verjetno ne. Imam namreč precej velik strah pred višino, letenjem in Gardalandom. Vesoljski poleti so po mojem kombinacija vsega tega. Če pa kdo iz Nase ali Ese bere tole, bi omenila, da z veseljem napišem nekaj vrstic kode za naslednjo odpravo.
 

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Na vodik. O tem sem se posvetovala s kolegi znanstveniki, ki raziskujejo to področje. Jim zaupam, v razmišljanje o tem so vložili več časa kot jaz.
 

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Vedno sta se mi zdeli nadvse imenitni Margaret Hamilton in Katherine Johnson, ker sta bili malo znanstvenici in malo inženirki. Pa Albert Einstein seveda. Res me zanima, ali je bil tak izvrsten violinist, kakor pravi internet. Znanstveniki, s katerimi bi šla trenutno najraje v živo na kavo, pa so moji prijatelji, predvsem tisti, ki živijo in delajo v tujini.
 

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Navdušena sem nad podkastom FrekvencaX. Pokrivajo ogromno različnih tem in povedo ravno dovolj, da me začne zanimati in grem sama brskat naprej.
 

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Koliko dodatnih informacij in nepričakovanih povezav se skriva za podatki, za katere mislimo, da jih razumemo, pa jih v resnici ne.