Resnici kdaj ne upamo pogledati v oči

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Pri svojem delu poskušam čim bolj uporabljati svoj um. Malo za šalo in malo zares: filozofi imamo to srečo, da ne potrebujemo laboratorijev in drugega dragega in zapletenega inventarja. V tem smislu je filozofija najbolj dostopna in posledično najbolj demokratična veda. Lahko celo rečemo, da takoj ko začneš razmišljati, ne moreš ne biti filozof, saj se začnejo vprašanja o spoznanju, obstoju, vrednosti, smislu in lepoti zastavljati samodejno. Na neki način smo zato vsi filozofi, je pa res, da je med nami malo dobrih. Zato je prav, da kdaj pa kdaj vzamemo v roke kakšno filozofsko besedilo, ki je naš osnovni pripomoček.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Ukvarjam se z vprašanjem, kako in zakaj se ljudje izogibamo vednosti. Običajno mislimo, da smo ljudje radovedni, a kaj kmalu se izkaže, da smo včasih tudi vedomrzneži, denimo v primerih, kadar slutimo, da bi resnica lahko bila nekaj neprijetnega. Zatiskati si oči je ponavadi nekaj slabega, zanimivo pa se je vprašati, ali je ignoranca kdaj morda sprejemljiva, celo zaželena. Poleg tega me zanimata še naš moralni odnos do okolja in živali ter filozofija vzgoje in izobraževanja.

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

Žal moram reči, da pozitivno: manj časa preživim na avtocesti, zato se lahko bolj posvečam študentom in knjigam.

Zakaj imate radi znanost?

Ne znam si predstavljati, da je ne bi imel rad oziroma da je kdo nima. Platon pravi, da neraziskano življenje ni vredno, da se ga živi. To zame drži v celoti in morda je to problem: brez raziskovanja se mi svet zdi dolgočasen tako kot nesoljena jed. Neki fant iz Dubrovnika mi je pred leti v Hollywoodu rekel, da bi se moral znati dolgočasiti oziroma naj se poskusim naučiti ne delati nič. Žal mi to do danes še ni uspelo, kar me včasih spravlja v slabo voljo.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Upam, da manj trpljenja in manj povzročanja trpljenja drugim živim bitjem.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?

Ko sem bil star šest let in sem v podružnični osnovni šoli videl akvarij ter si zaželel postati etolog. Še danes se ukvarjam z vprašanjem vedênja živali, in sicer me zanima, ali oziroma v kolikšni meri jim lahko pripišemo moralno ravnanje.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Nič. Počnem sicer marsikaj, a se mi to ne zdi posebej zanimivo. Kar je na mojem življenju zanimivega, bolj ali manj skozi refleksijo pretvorim v besedila. Drugo so dolgočasni detajli in banalne okoliščine, ki niso vredni omembe.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Življenje v paradoksu med nenehno globoko samokritiko in sočasno zaverovanostjo v projekt, za katerega si se pripravljen žrtvovati.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Če bi vedel, na to vprašanje ne bi odgovarjal, ker ne bi bilo več potrebe, da se ga sploh zastavi. Ena izmed osnovnih lastnosti prihodnosti je nedoločenost, odprtost. Danes ne moremo natančno vedeti, s kakšnimi izzivi se bomo spoprijemali v prihodnosti. Ravno zato je zelo pomembno, da gojimo temeljno znanost, saj ne vemo, katera spoznanja lahko dobijo aplikativno vrednost čez dvajset, trideset let. Prisila po tem, da je znanost unovčljiva, je že srednjeročno škodljiva, da dolgega roka sploh ne omenjamo. Če se ne bi ukvarjali z neevklidskimi geometrijami, verjetno nikdar ne bi mogli razviti splošne relativnostne teorije, brez nje pa ne GPS, kar pomeni, da vam nikoli ne bi mogli dostaviti še tople pice. Pomislite, kakšna škoda bi bila to za človeštvo, še posebej za njegov trebuh!

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Au revoir! Ne bom niti rekel, da že pakiram, ker grem kar brez prtljage, saj se zavedam, da vsak gram, ki zapusti Zemljino orbito, stane tisoče evrov.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Notranji.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Z Darwinom. Če ne bi imel časa zame in če bi zmanjkalo kave, bi na vrček piva povabil Keplerja. Če bi me še ta skupaj s pivovarjem pustil na cedilu, pa bi na polič rdečega vina povabil Aristotela. Na koncu bi verjetno pristal ob kozarcu vode z Budo. Wittgenstein pa je bil preveč nepriljuden, da bi ga povabil na pijačo, z njim se raje družim v knjigah.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Za začetek Platonovo prispodobo o votlini in prvi dve Descartesovi meditaciji. To je ponavadi ljudem všeč. Spletišči Slovenskega filozofskega društva in Zofijini.net tudi ponujata zanimive vsebine. Sicer pa ni kraljeve poti do spoznanja. V resnici je pri spoznanju tako kot v ekonomiji: večji ko bo vložek, večji bo zaslužek.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Da o njem veliko veste, pa se tega ne zavedate.