Luno tiskali več kot 1200 ur

Na Luno se radi hudujemo, če nam v življenju ne gre po načrtih. Tako osebnega vpliva sicer nima, vendar je za Zemljo še kako pomembna. Brez Lune življenje na Zemlji ne bi bilo takšno, kot je. V Prirodoslovnem muzeju Slovenije odpirajo razstavo o Zemljini zvesti spremljevalki z naslovom Vsega je kriva Luna. Izvedeti bo mogoče celo vrsto zanimivosti, razstava pa bo skušala tudi razbiti ukoreninjene mite in ovreči naslovno trditev.

Zvezda razstave bo gotovo velik realističen model našega naravnega satelita. »Luna lahko pripoveduje najrazličnejše zgodbe. Večina jo vidi kot svetlo nebesno telo, še pred 400 leti so mislili, da je gladka. Pa to še zdaleč ni res, so pokazala opazovanja s teleskopi. Nasa ima dandanes ogromno podatkov, javno dostopnih, in ti so bili osnova za naš tridimenzionalni model Lune. S 3D-tiskom smo jo natisnili v merilu ena proti dva milijona,« je pojasnil dr. Miha Jeršek, direktor muzeja, in dodal, da so jo skupno tiskali več kot 1200 ur.

»Res gre za zahteven projekt. Premer modela je 1,7 metra. Relief na Luni je nekoliko povečan, da so jasno vidne značilnosti, od kraterjev, gorovij do ravnic. Umetnik, slikar Vladimir Leben je model vrhunsko pobarval. Menim, da bo za obiskovalce prvo presenečenje pravzaprav sama barva Lune, da ni svetla, ampak je njena površina temna kot asfalt. Drugo presenečenje pa bo, da se vrti. Luno vidimo statično, vedno nam kaže le en obraz,« je nadaljeval Jeršek.

Nam nevidna stran Lune je povsem drugačna od strani, ki jo lahko vidimo, je poudaril astronom Andrej Guštin, pobudnik razstave. »Tako drugačna, da me je oblikovalec in tiskar Matic Kajzar poklical in opozoril, da mora biti nekaj narobe z načrti. Na koncu smo bili presenečeni tudi mi, saj je razlika res dramatična. Luna ščiti Zemljo pred nevarnimi asteroidi, ki bombardirajo njeno površje.«

Dekleta v srednji šoli s tekmovanj izginejo

Lune se bo mogoče tudi dotakniti

Med drugim so postavili zanimivo vitrino, v kateri je imitacija lunarne prsti, možno pa se bo Lune tudi dotakniti. »Zmleli smo kamnino, ki je zelo podobne sestave kot regolit na Luni, gre za bazalt, magmatsko kamnino. V prst smo odtisnili stopinjo in v ozadje postavili znamenito fotografijo astronavtov v programu Apollo, ko so ljudje prvič stopili na površje Lune,« je opisal Jeršek.

Luna močno vpliva na življenje na Zemlji. FOTO: arhiv muzeja  

»Še ena posebnost razstave je lunarni meteorit. Na Luni je veliko kraterjev, nanjo še vedno padajo meteoriti in asteroidi. Ko se to zgodi, del površja odnese v okolico, nekateri kosi dosežejo tudi Zemljo. Z Lune so astronavti in robotske odprave dostavili več vzorcev. Analize vzorcev so potrdile, da so nekateri meteoriti izvorno s površja Lune. Ameriški kolega nam je lani podaril del lunarnega meteorita, tega se bo mogoče dotakniti, s tem pa se bo vsak obiskovalec simbolično dotaknil tudi površja Lune,« je nadaljeval direktor muzeja. Na razstavi smo povezali astronomske vsebine z vedami o življenju, je še poudaril Jeršek. »Vsem je znan vpliv Lune na plimovanje, predstavili pa bomo tudi manj znane vplive, na primer, kako vpliva na določene ribe, sove. Razstava tako govori zgodbo, kako je življenje na Zemlji posredno ali neposredno povezano z Luno.«

Andrej Guštin je dodal, da bodo prav tako skušali razbiti nekatere mite. »Z Luno je povezanih veliko zgodb, vraževerja po vsem svetu. Pripisujemo ji lastnosti, ki jih nikakor nima. Nekatera prepričanja je enostavno ovreči z nekaj statističnimi podatki. Na primer, mnogi verjamejo, da je ob polni luni več rojstev. Toda statistični podatki tega ne potrjujejo, rojstev ni ne več ne manj kot ob katerikoli drugi lunini meni.«

Razstava Vsega je kriva Luna in strokovna monografija Življenje z Luno sta nastali v sodelovanju Prirodoslovnega muzeja Slovenije in zavoda za popularizacijo astrofizike Cosmolab.