Neomejen dostop | že od 9,99€
Dr. Matjaž Dlouhy je zaposlen na Odseku za fizikalno in organsko kemijo na Institutu Jožef Stefan in je trenutni predsednik Društva raziskovalcev kemijskih znanosti UL FKKT – Cutting Edge.
Zgodaj me je pritegnila za kemika precej nenavadna smer – kvantno molekulsko modeliranje. Okolje laboratorijev sem zamenjal s pisarno z računalnikom, na njem dostopam do večjih računalniških gruč, na katerih poganjam račune, ki so osnova za moje raziskovalno delo.
Trenutno se ukvarjam s kvantnokemijskim modeliranjem procesov, povezanih z zaviranjem korozije na površini bakra. Osredotočam se na interakcijo kovine z organskimi molekulami iz skupine azolov, kamor sodijo nekateri zaviralci korozije na bakru. Preverjam, kako manjše na površino bakra adsorbirane zvrsti, ki so udeležene pri koroziji, vplivajo na vezavo azolnih molekul, saj je pri delovanju zaviralca pomembno, da pride do adsorpcije molekule, ker le tako dosežemo učinkovito zaščito.
Znanost je večplastna in gotov je veliko razlogov, zakaj jo ljudje cenimo, ali če hočete, jo imamo »radi«. Sam sem začel gojiti zanimanje za znanost verjetno že zgodaj. Spomnim se, da sem oboževal Disneyjevo pustolovsko risanko Atlantida, v kateri se skupina arheologov odpravi iskat to izgubljeno mesto. Od otroštva se torej navdušujem nad razkrivanjem novih skrivnosti narave in nad odkrivanjem dejstev o svetu. Danes bi dodal, da znanost cenim zato, ker nam bo edina omogočila reševanje globalnih izzivov.
Moje delo posredno vodi k razvoju naprednejših materialov z želenimi lastnostmi, kot so večja trdnost, odpornost proti koroziji ali izboljšana elektronska prevodnost. To koristi celi vrsti panog, med drugim gradbeništvu, transportni industriji in informacijski tehnologiji.
Na moji življenjski poti ni mejnika ali ključnega dogodka, ki bi pojasnil, zakaj sem se tako odločil. Nikoli nisem načrtoval, da bom raziskovalec. Rekel bi, da sem po srečnem spletu okoliščin in s pomočjo drugih danes tukaj, kjer sem. Za kar sem vsem, ki so mi pomagali, zelo hvaležen.
Kadar se ne ukvarjam s kemijo ali z njo povezanimi dogodki in projekti, nadvse rad potujem. S potovanji prideta še strast do obedovanja v restavracijah iz Michelinovega vodnika ter navdušenost nad moderno umetnostjo. Kadar nisem na potovanju, v galeriji ali restavraciji, me verjetno najdete v gledališču ali na pijači s prijatelji.
Poleg neizogibnih lastnosti, kot so radovednost, kritično mišljenje, sposobnost reševanja problemov, sistematičnost, sodelovanje in dobra komunikacija, bi želel poudariti še dve. Najprej etičnost. Dober znanstvenik ali znanstvenica mora spoštovati pravila znanstvene integritete, slediti znanstveni metodi dela, mora odgovorno ravnati s podatki ter nenazadnje objektivno poročati o svojem delu ter znanje etično uporabljati tako, da dognanja vodijo k izboljšanju življenja ljudi. Druga pa je empatija. Ta se kaže v harmoničnem sodelovanju, v konstruktivnem reševanju konfliktov ter v razumevanju kolegic in kolegov.
Veselim se napredka na področju kvantnih računalnikov in umetne inteligence. V zdravstvu pa verjamem, da se bo naslednji velik preboj zgodil v genskem inženiringu.
Bi, vendar ne s kakšno hčerinsko družbo podjetja Oceangate. Rad sprejmem nove izzive, zato bi me verjetno hitro prepričali v takšno pustolovščino.
Prizadevati si moramo za čim večjo samozadostnost in čim manjšo porabo energije. Izbirati moramo vire, ki nam omogočajo trajnostno prihodnost, in staviti na obnovljive vire energije, prijazne do okolja.
Šel bi na čaj, saj kave ne pijem. Težko bi izbral samo enega, raje bi sestavil omizje. Tako bi za mizo zagotovo povabil kemičarko Aleksandro Kornhauser Frazer, očeta kvantnega sveta Erwina Schrödingerja, dolgo prezrto kristalografinjo Rosalind Franklin in utemeljitelja psihoanalize Sigmunda Freuda.
Vsem, ki se zanimajo za znanost, bi priporočil spletno revijo Alternator in težko pričakovani film Oppenheimer.
Kvantni svet je poln zanimivih navideznih paradoksov. Na primer, kvantni delec lahko opišemo kot valovanje in kot delec, kar velja tudi za svetlobo ali elektrone. Iz tega načela sledi, da je lahko delec hkrati »tukaj« in »tam«. Na tem sloni miselni poskus s Schrödingerjevo mačko, a na veliko žalost nekaterih in na moje veliko veselje opravka z mačkami v kvantnem svetu nimamo.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji