Neomejen dostop | že od 9,99€
Dr. Nastja Cepak je zaposlena na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem in v podjetju Creaplus.
Papir in svinčnik! Pri matematičnem raziskovanju je pogosto zelo koristno, če si abstraktne koncepte vizualiziraš ali zarišeš shemo šifrirnega algoritma. Takoj zatem seveda pride zmogljiv računalnik, s katerim lahko preverjaš svoje teorije.
Skoraj vsaka komunikacija v današnjem digitalnem svetu v ozadju uporablja kriptografske algoritme za varovanje identitete in informacij. Pri sestavljanju takšnih algoritmov je potrebnih precej plasti implementacije in raziskovanja. Matematiki, ki se ukvarjamo s kriptografijo, smo najosnovnejša, teoretična plast. Izdelujemo, testiramo in izpopolnjujemo matematične strukture, ki se nato uporabljajo v višjih plasteh načrtovanja šifrirnih sistemov. V prispodobi, ugotavljamo, kako zastaviti temelje hiše, da lahko nato druge ekipe po svetu postavijo zidove, streho, uredijo elektriko, vodo in nazadnje opremijo stanovanje.
Morda je to bolj odgovor na vprašanje, zakaj imam rada matematiko, ampak rekla bi, da zaradi elegance matematičnih struktur in iskanja vzorcev v njih. Zaradi tega, ker lahko kar naenkrat izredno kompleksen problem predstavimo s povsem preprostim modelom, ki ga lahko razložimo komurkoli, od osnovnošolcev naprej, hkrati pa srečamo na videz zelo preproste probleme, ki jih nikakor ne znamo rešiti. Prav tako se dogaja, da po desetletjih, včasih stoletjih raziskovanja nenadoma najdemo odgovor na kakšno dolgotrajno zagonetko, ki temelji na številnih manjših odkritjih raziskovalcev z vsega sveta in vso to zgodovino raziskovanja nenadoma poveže v en smiseln odgovor.
Varovanje osebnih podatkov, komunikacije, identitete in podobnega, ki bo v prihodnjih desetletjih odporno proti vse zmogljivejšim napadom. Da se razumemo, razvoj novih napadov je zelo koristen in obstaja področje, kriptoanaliza, ki se ukvarja posebej s tem. Pomanjkljivosti v algoritmih, ki jih najdejo kriptoanalitiki, nato mi, kriptografi, krpamo in izpopolnjujemo.
Da bi se želela ukvarjati z matematiko in kriptografijo, sem vedela že na začetku srednje šole, da bom šla prav v raziskovalne vode, pa se je izkazalo šele ob koncu magistrskega študija, ko sem se odločala, ali naj se zaposlim v podjetju ali nadaljujem z doktorskim študijem. Zdaj sem v bistvu nekakšna dvoživka. Delno sem zaposlena na Univerzi na Primorskem, kjer sem del Centra za kriptografijo, delno pa sem vseeno šla v bolj praktične vode in sem zaposlena v podjetju Creaplus v Ljubljani.
Fascinirajo me dobro sestavljene zgodbe v katerikoli obliki. Od knjig in filmov, do stripov in računalniških iger.
Radovednost v vseh oblikah, hkrati pa ravno dovolj koncentracije in konsistence, da se z enim problemom ukvarja dovolj dolgo, da dobi s tega področja kakšen uporaben rezultat.
Implementacija dovolj zmogljivih kvantnih računalnikov. Torej približno tisočkrat bolj zmogljivih, kot jih lahko sestavimo danes. Ima neverjeten potencial na tako rekoč vseh znanstvenih področjih, od umetne inteligence in prediktivnih modelov, do izdelovanja novih zdravil in materialov.
V teoriji ja, v praksi verjetno ne. Morda s tehnologijo, ki jo bomo imeli čez sto let.
Na dolgi rok bi si želela staviti na vse mogoče obnovljive vire energije, vendar se mi dozdeva, da si bomo vsaj na srednji rok morali pomagati z jedrsko energijo. Je pa res, da nikakor nisem strokovnjak na tem področju.
Lahko dva? Z Alanom Turingom in Claudom Shannonom.
S kriptografijo tesno povezana knjiga, ki me je pred kratkim prevzela, je Cryptonomicon Neala Stephensona.
Koliko matematičnih dokazov in ugotovitev je klasificiranih in jih večje države (ZDA, Rusija …) skrivajo kot vojaške skrivnosti! Verjetno bi presenetilo tudi mene, če bi vedela. Zveni divje, ampak ko matematiko začneš uporabljati v kriptografiji, lahko področje kar naenkrat postane zelo nepredvidljivo.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji