Nikoli se nisem ustavljal na varnih področjih

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Ohmmeter je v elektrotehniki merilni instrument za električno upornost. Uporabljam posebno obliko ohmmetra, merilnik prevodnosti kože. Ta naprava lahko izmeri električno aktivnost kože, ki je tesno povezana s človekovim psihološkim stanjem in počutjem. Opazuje namreč aktivnost žlez znojnic v naši koži. Bolj ko smo pod stresom, bolj se znojimo in manjša je električna upornost naše kože.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Zanima me, ali je mogoče izmeriti človekovo počutje, in to enostavno z merilnimi instrumenti, brez nadležnih vprašalnikov. Kako se človek počuti, je sicer kompleksen parameter, saj je odvisen od več dejavnikov, fiziologije, človekovega trenutnega psihološkega stanja, čustev, ki jih doživlja, njegove osebnosti in izkušenj, od naloge, ki jo izvaja, od vplivov iz okolice. Človekovo psihološko stanje najpreprosteje ocenimo z opazovanjem avtonomnega živčnega sistema, na katerega zavestno ne more vplivati. Tako z opazovanjem spreminjanja frekvence srčnega utripa, ritma dihanja, širjenja velikosti zenice, temperature obraza ali konic prstov in prevodnosti kože na dlaneh lahko ocenimo, kako se opazovana oseba počuti.

Zakaj imate radi znanost?

Znanost mi je všeč in jo imam rad. Všeč mi je, da znanstveniki dvomimo o vsem in nikoli nismo prepričani, ali je res, kar se nam trenutno zdi, da je. Všeč mi je, ker gradimo na znanju, ki so ga ustvarili naši predhodniki ali drugi znanstveniki. Če eksperiment ne uspe, je tudi to pomembno za znanost. Neuspeli eksperimenti namreč omogočajo, da znanstveniki ne delamo poskusov, za katere se je že izkazalo, da so trapasti, ali pa da delamo poskuse, ki so izboljšava dela drugih znanstvenikov. Všeč mi je znanstvena etičnost in to, da brez sodelovanja ne gre.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Moje delo je osnova za avtomatske sisteme, ki bi pomagali ljudem bolje se odločati, jih ščitili pred okoljem in jih razbremenjevali. Če bi s človekovega telesa znali zanesljivo in točno izmeriti, kako se nekdo počuti, bi lahko sestavili naprave, objekte in okolico, ki bi se prilagajali našemu počutju, ga izboljševali in skrbeli za naše dobro.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?

Prepričan sem, da sem učitelj. Še vedno pa nisem prepričan, da sem znanstvenik. Me je pa že od otroštva vse zanimalo. Kasneje se nikoli nisem ustavljal na varnih področjih, ki sem jih poznal, ampak so me vedno zanimala druga, o katerih nisem vedel prav veliko. Danes imam precej izkušenj iz znanstvenih eksperimentov na zelo različnih področjih, od vzgajanja celičnih kultur, jedrske magnetne resonance, merjenja navora mišic, merjenja nanovoltov in gostote magnetnega pretoka do opazovanja frekvence dihanja v okoljih navidezne resničnosti.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Sem tudi trener otrok v veslaškem klubu v Ljubljani ter oče dveh fantov, ki ju enako zanimajo najrazličnejše stvari (predvsem pa stvari, ki mene ne).

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Da je radoveden. Da dvomi o vsem in da sprejema kritiko kolegov in znanstvene javnosti in poskuša naslednji poskus opraviti bolje. Znanstveniki na področju tehnike moramo biti tudi domiselni in ustvarjalni pri tem, kako izvesti neki znanstveni poskus, ne samo, zakaj in čemu.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Še večji razvoj umetne inteligence in orodij strojnega učenja in njihova vključitev v naš vsakdanjik. Hkrati me je tega tudi pošteno strah.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Če nam ne uspe s popolnoma novimi oblikami sončnih celic, ki bi imele noro boljšo učinkovitost, mislim, da bo vir prihodnosti nekaj takega, kot uporablja Ironman, torej vir energije, ki je izredno majhen, ki ga je lahko napajati, ki ni energetsko požrešen in ki je nepredstavljivo močan, varen in zdrav za okolje. Verjetno bo v ozadju kakšna tehnologija, ki bo izkoriščala atome, ki jih je povsod po vesolju v izobilju. Mimogrede, očaran sem nad dejstvom, da smo mi, živali, rastline in kamnine iz istih atomov kot najbolj oddaljeni kraji vesolja.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Ne. Mars se mi zdi res fascinanten, ampak bolj v smislu, kaj je človeštvo sposobno spraviti v vesolje in na drug planet in kako naši izdelki skoraj samostojno opazujejo in preoblikujejo območja nepredstavljivo daleč. Sam ne bi šel v vesolje. Imam raje tople kraje.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

S kakšnim renesančnim frajerjem, kot je bil Leonardo da Vinci. Pri teh tipih me fascinira, kako različna področja so jih zanimala.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Film Nevarna metoda, ki prikazuje, da so se merilniki prevodnosti kože v stotih letih le malo spremenili.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Da podobne meritve že dolgo izvajajo oglaševalska, avtomobilska in prehranska industrija, ki želijo bolj objektivno izvedeti, kaj si kupci mislijo o njihovih izdelkih in storitvah. Prav je, da se o takih meritvah govori in da se jih več uporablja tudi na področjih, malo bolj altruističnih od industrije, na primer v šolstvu, zdravstvu, diagnostiki, pri rehabilitaciji.