Kako do učinkovitih hranilnikov

Uroš Luin je zaposlen kot asistent z doktoratom v Laboratoriju za raziskave materialov Univerze v Novi Gorici, v univerzitetnem središču Ajdovščina.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Poleg računalnika in kavnega avtomata najpogosteje uporabljam elektrokemijski večfunkcijski merilnik, med drugim (pH, ORP, TDS) za določanje trendov električne prevodnosti raztopin po koncentraciji aktivnih snovi ali temperaturi ter analizo in prilagajanje elektrolitov.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Morje je v grobem raztopina natrijevega klorida v vodi. V naših hranilnikih so vodne raztopine železokloridne soli, torej namesto natrija je železo. Elektroliti so predmet moje optimizacije in razvoja materialno zaprtih kemijskih ciklov. Preučujem delovanje in učinkovitost tehnologije pod različnimi parametri delovanja, kot so koncentracija, temperatura in gostota toka ali električna moč elektroredukcije železovih ionov.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Še ne dostopne hranilnike za dolgoročno (večmesečno do večletno) shranjevanje večjih količin energije v snovi, ki jo lahko skladiščimo brez samopraznjenja in iz katere s kontrolirano reakcijo sprostimo vodik – obidemo neposredno shranjevanje H2. Idejo smo preizkusili, optimizirali in strnili v patentirano tehnologijo shranjevanja energije v snovi. Cikel poteka brez emisij, odpadkov in izgub materiala. Vse to je ključno za umeščanje obnovljivih virov in opuščanje fosilnih goriv iz energetske mešanice, kar je del svetovne strategije zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov.

Zakaj imate radi znanost?

Znanost zmore pojasniti veliko neznank, rešuje probleme in odpira oči za nove stvari – to nas prevzame, postane del nas in zato jo imam rad.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalec?

Neuradno kot otrok, pretirano navdušen nad delovanjem različnih naprav … Vse sem razstavil iz zanimanja. Med študijem na prvi stopnji sem bil vključen v raziskave pri prof. dr. Borutu Poljšaku. Pred zaključkom magistrskega študija okolja pa v mednarodni razvojno-raziskovalni industrijski projekt na UNG. Dokončno sem vedel ob ponudbi za doktorski študij pri prof. dr. Matjažu Valantu, prorektorju UNG, ustanovitelju in vodji Laboratorija za raziskave materialov.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Ohranjanje otroške radovednosti, sanjarjenja in navdušenja nad delovanjem sveta. Ključna pa je sinergija omenjenega in še vsaj naslednjih primerov: iznajdljivost, razmišljanje zunaj okvirov, vztrajnost, samokritika, intuicija in vseživljenjsko učenje.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Kaj bi in kaj dejansko počnem, se nekoliko razlikuje, ampak skušam slediti svojim sanjam. Naj naštejem. Prvič: petletno hčerko Laro navdušujem nad mogočnostjo narave, delovanjem tehnike in raziskovanjem sveta. Drugič: uživam kot pilot radijsko vodenih modelov in sopotnik v športnem letalu. Hvala žlahtniku Matjažu, inženirju strojništva in jadralnemu pilotu, da me je s tem hobijem okužil že v otroštvu. Tretjič: glasba. Ljubitelj sodobnih basovskih ritmov iz močnih zvočnih sistemov, s katerimi sem odraščal (zahvala očetu) in se naučil upravljati zvočno tehniko. Igram električno kitaro in udu, afriško tolkalo, občasno s kolegi še kaj 'zažagamo' za dušo in druženje s pivom. Četrtič: osedlam MTB kolo (brez baterij!) in izginem v lepote domačih kraških brezpotij prenovit telo in duha. Lanski požar je boleče trajno spremenil izpostavljene dele kamnite planote, 'ma' tako, kot smo Kraševci zgodovinsko trmasti, iznajdljivi in vztrajni, se tudi Kras iz bitk vrača močnejši.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Prelomno odkritje se dogaja – razvoj umetne inteligence, ki bo prinesla revolucijo v vse, tudi v znanost ter v naše življenje in življenje tistih, ki se še bodo rodili. Naslednje bo odkritje neskončnega vira čiste energije, osnova za nadaljnji razvoj človeštva.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Baje je že razprodan, raje na Saturnovo luno Titan. Ali v druge galaksije s planeti z več sonci. Ne bi pa potoval več kot 12 ur – alternativno teleportacija, ampak bom raje počakal, da bo dokazano neškodljiva.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Na nuklearne (fisija in fuzija) in obnovljive vire z inteligentnimi sistemi za shranjevanje energije.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Nadrealistično, če pa bi že naletel na nekoga s časovnim strojem (kot DeLorean v filmu Vrnitev v prihodnost), potem bi prosil za leto 1927, jesenski čas, nekje v okolici solvajske konference v Bruslju, da bi vsem ključnim kreatorjem moderne znanosti v soju spoštovanja častil kavo.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Kot ljubitelj spletnih virov predlagam poučne in zabavne primere dobrega komuniciranja v znanosti in inženirstvu: Veritasium (Derek Muller), Periodic Videos (Martyn Poliakoff), Electroboom (Mehdi Sadaghdar), Applied Science (Ben Krasnow), Smarter Every Day (Destin Sandlin), Real Engineering (Brian McManus), Mantour Pilot (Petter Hornfeld), twitter kanal MRL: @MRLatUNG.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Sonce pošilja na Zemljo 7000-krat več energije, kot je letno potrebujemo. Težava je energijo učinkovito pretvoriti in shraniti za čas, ko raba presega proizvodnjo elektrike. Zato so za gladek zeleni prehod in stabilno prihodnost z ohranitvijo življenjskega udobja potrebne tako nuklearne tehnologije kot razvoj tehnologij za hranjenje obnovljive energije. Ne glede na področje pa največ za naš planet naredimo ljudje sami z nesebičnim delom, medsebojno pomočjo, ohranjanjem narave in širjenjem znanja. Vsi to vsaj delno zmoremo, le začeti in vztrajati je treba.