Drugačnost smo poiskali v lokalnem okolju

Delovanje Znanstveno-raziskovalnega središča Koper je izrazito interdisciplinarno, saj vseskozi prepletajo humanistične, družboslovne in naravoslovne znanosti. Poseben poudarek namenjajo okolju, v katerem živijo, torej preučevanju tematik Sredozemlja in Jadrana.

ZRS Koper so vlada, skupnost obalnih občin (Koper, Izola, Piran in Ankaran) in Slovenska akademija znanosti in umetnosti ustanovile 1. decembra 1994. Ob 30-letnici delovanja je ustanova prejela prestižno odlikovanje – red za zasluge Republike Slovenije. S pogledom naprej so oblikovali Strategijo 2030, ki predvideva inovativen pristop in nadaljnjo krepitev raziskovalne odličnosti, boljše razmere za delo ter privabljanje domačih in tujih vrhunskih mladih strokovnjakov.

O delovanju ZRS Koper in prihodnjih načrtih smo govorili z direktorjem prof. dr. Radom Pišotom.

Kateri so bili pomembni mejniki v treh desetletjih ZRS Koper?

Pravzaprav je bil že začetek edinstven. To je bil prvi javni raziskovalni zavod, ki ga je Slovenija ustanovila kot samostojna država in s tem naredila korak proti decentralizaciji znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Dolga leta smo bili tudi edini javni raziskovalni zavod, ki je domoval in deloval zunaj prestolnice. Do tedaj nismo imeli takšnega središča v slovenski Istri oziroma tem delu Primorske, medtem ko je bilo na drugi strani meje drugače, leta so že delovale univerze, ustanavljali so se novi in novi centri.

Leta 2003 je nato zavod dosegel pomemben cilj, to je izpolnjevanje pogojev za ustanovitev univerze. Več kot 40 študijskih programov, ki jih je univerza sprva ponujala, je bilo zasnovanih na inštitutih ZRS Koper. Naslednji mejnik pa je bila odločitev o izstopu iz univerze. Nerazumevanje vloge in pomena ZRS Koper v poslanstvu univerze je narekovalo nadaljevanje poti kot samostojni javni raziskovalni zavod. Takrat smo dobili nov zagon, zgodil se je razcvet, ki je presegel pričakovanja. V zadnjih sedmih letih se je povečalo število raziskovalcev in strokovnih sodelavcev za skoraj sto, povečalo se je število inštitutov, predvsem pa se je povečal raziskovalni kapital, kar je izredno pomembno za učinkovit vstop v evropski raziskovalni prostor.

Okolju, v katerem delujete, ste prilagodili svoje poslanstvo, veliko raziskav je posvečenih Mediteranu, kar je pravzaprav vaša posebnost in edinstvenost.

Da. Nesmiselno bi bilo, da bi bili podobni drugim inštitutom v Sloveniji. In drugačnost smo poiskali v naši znanstveni ekspertizi in lokalnem okolju, pri čemer pa ima Sredozemlje značilnosti in danosti kot nobena druga regija. Na eni strani imamo svetovno preučevani mediteranski slog življenja, mediteransko prehrano, kulture, kot sta olje in vino, tu so morje, obala, večjezičnost, na Mediteranu so se in se dogajajo migracije, tu se stikajo različni narodi, religije, to je zgodovinsko pomembno območje, kar je tudi jedro naših raziskav.

Vse to želimo postaviti v ospredje svojega raziskovanja, pri tem pa uspešno sodelujemo s partnerji tako iz sosednjih držav kot iz širšega evropskega in svetovnega prostora. Še vedno se včasih zgodi, da v Sloveniji drug drugega vidimo kot konkurenco. Zmeraj poudarjam, da smo za to premajhni. V Sloveniji lahko sodelujemo ali pa nas ni. Dobro smo zastavili pot sodelovanja z Evro-sredozemsko univerzo. EMUNI je mreža, v kateri se povezujejo dežele južnega in severnega Mediterana. Skupaj lahko oblikujemo nekatere podiplomske študijske programe, ki jih tu še nimamo, da pritegnemo študente iz tujine. Menim, da premalo delamo v tej smeri.

Pomembna značilnost ZRS Koper je interdisciplinarnost. Katera so morda nova področja, na katera bi želeli razširiti svoje delovanje? Kako ste si torej zamislili prihodnji razvoj?

Smo edini zavod, poleg ZRC SAZU, ki ima pod svojim okriljem inštitute z večine glavnih področij oziroma znanstvenih disciplin. Predvsem je to pomembno, da se v interdisciplinarnem okolju lahko rojevajo nove raziskovalne ideje in projekti. Interdisciplinarnost je trenutno res v ospredju, vsi to poudarjajo, še posebej zdaj, v času hitrega tehnološkega napredka, v času ogromnih količin podatkov, je še kako potrebna.

Pred kratkim smo tuje strokovnjake zaprosili za zunanjo evalvacijo našega centra in ugotovili so, da bi na nekaterih področjih interdisciplinarnost lahko bila še boljša. Predvsem v smislu, da bi z dodatnim povezovanjem inštitutov prišli do dodane vrednosti raziskav, da bi se povezovala več kot le dva inštituta, da bi se k temu priključili še zunanji uporabniki naših storitev. Tu mislim, da so možnosti veliko večje, kot jih trenutno že dosegamo, tako smo si to tudi v Strategiji 2030, ki smo jo nedavno sprejeli, postavili kot cilj nadaljnjega razvoja.

Zdaj imamo lepo okroglo število inštitutov, to je deset, in ravno toliko laboratorijev in centrov, vendar smo vedno pripravljeni prisluhniti novim idejam, še posebej če te pridejo od zunaj. Tako smo denimo ustanovili Inštitut za vinogradništvo in vinarstvo, pobuda je prišla od vinogradnikov in lokalnih vinarjev, iz podjetja Vinakoper in istrskih občin. Poiskali smo konkretna področja, pridobili projekte in se povezali z drugimi partnerji. Pravilno smo se odločili, saj inštitut krasno dela, imamo že zanimive projekte, s podporo financerjev posebnega sklada smo zaposlili mladega raziskovalca. V zadnjih letih smo tako svoji raziskovalni ekipi na ZRS Koper priključili več kot deset mladih raziskovalcev.

V prihodnji strategiji smo se usmerili v stabilizacijo sedanjega stanja in dvig kakovosti, predvsem v smislu zagotavljanja kakovostne raziskovalne infrastrukture. Brez sodobne raziskovalne opreme ne moremo pričakovati preboja v mednarodni raziskovalni prostor. Še posebej je v ospredju hiter napredek tehnologij, in če temu ne bomo sledili, bomo padli v neko povprečje, medtem pa nas bodo drugi prehitevali.

Dobra raziskovalna infrastruktura je tudi pogoj za nadaljnji cilj – želimo si namreč pritegniti še več mladega, odličnega raziskovalnega kadra iz tujine. Spodbujati želimo inovativnost. Zadnje čase gremo pri tem še nekoliko dlje, morda se bo slišalo nenavadno, ampak spodbujati moramo »nore« ideje. Zakaj jim pravim nore? Če je neka ideja že v osnovi zelo smiselna, da na primer za mizo v debati dva raziskovalca pomislita na isto rešitev, to pomeni, da lahko še več ljudi razmišlja v isti smeri in tu ni nič inovativnega. Če pa je ideja res edinstvena, nora, je to lahko prebojna ideja. Seveda je potem treba ugotoviti prednosti, slabosti, smiselnost, uporabnost, toda na tak način smo lahko korak pred drugimi.

Zakaj omenjam kadre iz tujine? Na raziskovalnih zavodih in univerzah smo priča vedno manjšemu interesu mladih, zato moramo povabiti mlade tudi iz tujine, hkrati pa se moramo zavedati, kaj pomenijo naši uveljavljeni raziskovalci, znanstveniki in znanstvenice. Oni nam namreč dajejo neko dodano vrednost tudi zunaj institucije, v kateri delujejo. Ti ljudje so vpeti v mednarodne skupine, komisije, svete in ti lahko pritegnejo dober kader.

Pri nas je zaposlenih približno 150 ljudi, od tega je 20 odstotkov tujcev, 20 odstotkov je mlajših raziskovalcev. Dober kader je težko dobiti, če ga ne moreš ustrezno nagraditi.

Če nam bo skupaj z lokalnimi oblastmi in državo uspelo doseči dogovor o ključnih korakih za izboljšanje infrastrukture in če bodo obljube o povečanju vlaganj uresničene, bomo lahko postali resen konkurent drugim mednarodnim inštitutom.

Kako sicer sodelujete z gospodarstvom, okolico, v kateri domujete?

Zelo dobro. Sam sicer uporabljam izraz sodelovanje z uporabniki, ker imamo tako naravoslovne kot humanistične in družboslovne znanosti, katerih znanja so potrebna tudi v javnih zavodih, na občinah, v zdravstvenih ustanovah …

Menim, da neke stroge razmejitve med tisto klasično, bazično in aplikativno znanostjo danes ni več. V modernem svetu, ko se izumljajo nove in nove tehnologije, imajo pravzaprav vse raziskave neposredno ali pa vsaj posredno aplikativno vrednost, na kratek ali dolg rok. Vsi smo danes vpeti v to, da iščemo neposredno neki prispevek k razvoju in napredku, tudi ko iščemo bazične materiale, ko se opravljajo bazične raziskave iz radovednosti, ko se raziskujejo temelji na celični ravni v fiziologiji. Pri nas sledimo odprti znanosti, občanski znanosti, prenosu znanja in tehnologij, kar država tudi sistemsko podpira.

Že pred skoraj desetletjem smo začeli z dogodki, ki smo jih poimenovali Spoznaj, kar je kratica za Sproščene pogovore o znanosti. Skupaj z Gledališčem Koper smo odprli vrata novim temam. Popularizacija znanosti je zdaj nujna, morajo pa se reči tudi sistemsko urediti, da bo za to na voljo ustrezno financiranje. Ljudje nas morajo prepoznati. O našem delu redno poročamo v medijih, aktivno sodelujemo v poljudnoznanstveni reviji Alternator, v reviji Svetilnik znanost predstavljamo otrokom istrskih šol. Pisati za otroke ni enostavno, tudi organizacija dogodkov za otroke ni enostavna, a se da. Z mladimi moramo začeti že zgodaj, saj je razlagati odraslim, zakaj je znanost pomembna in koristna, pogosto že prepozno.

S popularizacijo znanosti se povečuje zaupanje.

Seveda, to je nujno, je pa treba tudi za to področje zagotoviti sistemsko financiranje. Komuniciranje znanosti ni preprosto. Pogosto je lažje napisati znanstveni članek in ga poslati v objavo znanstveni reviji, kot pa sestaviti poljuden članek za širšo javnost, za otroke, starostnike …, ki bo za to populacijo pomenil dodano vrednost.

Kako sicer gledate na slovensko znanost?

Je nadvse uspešna, to pa smo dosegli s kombinacijo odprtosti, prisotnosti doma in sodelovanja s tujimi partnerji. Primerjamo jo lahko s športom. Naši znanstveniki, ravno tako kot naši športniki, se razvijajo pri nas, se nato izkažejo v tujini, njihov prispevek v tujini pa se vrača kot dvig kakovosti doma. Številni naši znanstveniki v naravoslovju, tehnologiji, humanistiki in družboslovju so zelo uspešni in ugledni v tujini in to je dobro za ugled in kakovost celotne slovenske znanosti.

Zelo pomembno je vlaganje v kvalitetno infrastrukturo. Če jo imamo, lahko pritegnemo najboljše raziskovalce in dobimo najzahtevnejše projekte, denimo projekte ERC. Ko smo na Inštitutu za zgodovinske študije ZRS Koper pridobili tak projekt, smo z njim pridobili tudi mednarodno uveljavljen raziskovalni potencial. Tako znanje začne krožiti in se plemenititi.

Želel bi si morda še nekoliko bolj stabilen ustroj v Javni agenciji za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (Aris), ki je zdaj zastavljena sodobno, usmerjena je v prihodnost. Ta dodatni »i« v kratici pomeni zelo veliko, saj so nujna vlaganja v področje inovativnosti. Država lahko z usmeritvami določi pomembne smernice, ki jih nato finančno podpre, zagotovi infrastrukturo, zagotovi sredstva za raziskovanje. Raziskovalci si želimo, da bi se vzpostavilo stabilno vodenje agencije, saj je njena vloga v nadaljnjem razvoju slovenske znanosti še kako pomembna.

Kako vaše delo prispeva k razumevanju in reševanju globalnih izzivov z raziskovanjem morda sicer bolj lokalnih tem?

Na nekaterih naših inštitutih, konkretno na Inštitutu za vinogradništvo in vinarstvo, so v programskem svetu tudi neposredni uporabniki, na primer vinarji, podobno na Inštitutu za oljkarstvo. Lahko se pohvalimo, saj je bilo naše delo deležno cele vrste nagrad in pohval po vsem svetu. Naši oljkarji prejemajo najvišja priznanja v mednarodnem merilu. To se dosega s tem, da so naši raziskovalci stalno v stiku z uporabniki in zagotavljajo svetovanje.

Na drugi strani imamo raziskovanje tega okolja in širši prispevek svetu. Mediteranski inštitut za okoljske študije ZRS Koper opravlja nekaj zelo prodornih študij podnebnih sprememb in njihovega vpliva na morje in obalo. Med drugim na naših inštitutih raziskujemo možnosti za obnovljive vire vode in namakanje. Menim, da kmetijstvo postaja eden najpomembnejših resorjev. Intenzivno delujemo na področju solinarstva, ki je izgubljeni zaklad, a ima zelo pomembno vlogo tako v kulturni in naravni dediščini kot v filozofiji.

Več kot 20-letne študije naših kineziologov o simulirani neaktivnosti so pripeljale do številnih znanstvenih dognanj, uporabnih tako v vesoljskem sektorju kot medicini, javnemu zdravstvu in športu.

Posebnosti tega socialnega okolja so naravni poligon za preučevanje medreligijskega stika in večjezičnosti. Tudi preučevanje pravnega področja tu odpira drugačna, sodobna vprašanja. To so denimo prebojne teme naših inštitutov. Edinstveno je tudi preučevanje vedenjske ekonomije, ki se v sodobnem svetu vedno bolj uveljavlja. Inštitut za družboslovne študije ZRS Koper je o migracijah zastavil raziskovalno pot, s katero se uvršča med najboljše inštitute s tega področja v Evropi. Začenjamo dolgoletno, 15-letno študijo spoznavanja migracij. Te sicer dojemamo predvsem kot negativne, a to ni res. Brez migracij se človeštvo ne bi razširilo nikamor. Obrniti je treba perspektivo.

Sami pa še vedno, kljub direktorskemu položaju, nadaljujete kineziološke raziskave?

Če bi ostal brez raziskovanja, bi težko bil direktor. Še vedno vodim raziskovalni program, ker je to preprosto tisto, kar me žene naprej. Je pa zahtevno, funkcija direktorja vzame človeka in pol, pa vendar mi je raziskovanje tako drago, da mi ni težko zanj nameniti ur v prostem času. Moje raziskave so vezane predvsem na gibalno neaktivnost, posebej študije, ki jih opravljamo skupaj z italijansko vesoljsko agencijo. Letos bomo z agencijo znova začeli novo študijo. Odpirajo se nove in nove raziskave, na primer, šele ko vemo, kaj se zgodi, če človek ni aktiven, lahko bolje razumemo aktivnost, zato je tako pomembno, da poskrbimo zase. Tudi sam se tega držim in sem vseskozi športno aktiven.