Potencial slovenskega vesoljskega sektorja v gospodarstvu je brezmejen

Slovenija bo z novim letom vstopila v polnopravno članstvo Evropske vesoljske agencije (Esa). To državi med drugim prinaša glasovalne pravice, možnost sodelovanja v novih programih ter večje možnosti za razvoj in mednarodno sodelovanje. Vse to odpira nove priložnosti za podjetja, inštitute in univerze.

Esa je svetovno priznana medvladna organizacija, predana miroljubnemu raziskovanju in uporabi vesolja v dobro vseh. Deluje na vseh področjih vesoljskega sektorja in prinaša koristi tako gospodarstvu kot tudi ljudem v vsakdanjem življenju. V Esi izdelujejo in izstreljujejo rakete in satelite, šolajo astronavte, opazujejo Zemljo, raziskujejo vesolje in skušajo odgovoriti na velika znanstvena vprašanja o njem. Ob ustanovitvi leta 1975 je bilo v organizacijo vključenih deset držav. Danes ima 22 držav članic, Slovenija bo 23. po vrsti, sodelovalna članica je tudi Kanada.

Naša država z Eso sodeluje od leta 2009, ko je podpisala sporazum za evropske sodelujoče države. Od leta 2016 je bila pridružena članica. V osmih letih je Slovenija pokazala, da je zrela za polnopravno članstvo. »Najtežji pri pogajanjih je bil predvsem pregled slovenske industrije, celotnega slovenskega vesoljskega sektorja, ali je zmožen konkurirati, tudi ko bo Slovenija postala polnopravna članica. Torej, ali imajo podjetja dovolj konkretnih projektov, ne le na evropskem trgu, ampak tudi širše, ali se globalno povezujejo, ali imajo mednarodne povezave,« je naštela Tanja Permozer, vodja Slovenske vesoljske pisarne.

Med pridruženim članstvom je 30 slovenskih partnerjev z Eso podpisalo 114 pogodb v vrednosti 42,1 milijona evrov, do konca tega leta pa naj bi znesek dosegel 50 milijonov evrov, navajajo na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. Geografsko povračilo sredstev, s katerim Esa meri uspešnost neke države, je za Slovenijo večje od ena, kar pomeni, da počrpamo več kot sto odstotkov vloženih sredstev. Polnopravno članstvo prinaša dodatne finančne obveznosti: članarina se bo z dosedanjih 500.000 evrov povečala na približno 2,8 milijona evrov. Poleg tega bo ob pristopu država plačala enkratni znesek v višini 1,7 milijona evrov.

Potencial slovenskega vesoljskega sektorja v celotnem slovenskem gospodarstvu je brezmejen, je izpostavil Matevž Frangež, državni sekretar na gospodarskem ministrstvu. Gre namreč za sektor, »kjer javna vlaganja ustvarjajo izjemne multiplikativne učinke, vsak evro, vložen v vesolje, se povrne od štiri- do petkrat«.

V nekaterih nišah so naša podjetja in inštituti »med vodilnimi v svetu in to ponuja izjemno platformo za to, da za vesolje razvijamo rešitve, iz tega pa tudi prebojne inovacije z močnim gospodarskim učinkom na Zemlji«, je še dodal Frangež. Slovenija je v minulih letih podpisala tudi številne bilateralne sporazume z drugimi vesoljskimi agencijami, med drugim se je pridružila Nasinemu programu Artemis, v katerem želijo znova osvojiti površje Lune.

Odločevalske pravice in dodatni programi

Pridobitev statusa polnopravne članice Sloveniji prinaša številne strateške in gospodarske prednosti. »Imela bo glas pri odločitvah. Zdaj smo lahko odločali samo v programih, v katerih smo sodelovali, torej v katere je Slovenija vlagala sredstva. Po novem pa na vseh ravneh,« je pojasnila Tanja Permozer.

Ob ustanovitvi leta 1975 je bilo v Eso vključenih deset držav. Danes ima 22 držav članic, Slovenija bo 23. po vrsti. Foto Esa

»Esa je elitni klub. Temu primerno so zahtevni tudi kriteriji, ki jih je Slovenija izpolnila. Naš vesoljski sektor je imel že do zdaj možnost sodelovanja v vseh programih, za katere smo pokazali zanimanje in vplačevali sredstva. Po novem bomo dodatno sodelovali v dveh skoraj osnovnih programih Ese: eden je znanstveni, drugi splošni tehnološki. Od leta 2016 vplačujemo tudi v poseben znanstveni program Prodex, v katerega bomo vplačevali še naprej,« je še navedla vodja Slovenske vesoljske pisarne.

Načrtov imajo še zelo veliko. »Novembra prihodnje leto bo nov ministrski svet, na katerem se sprejemajo prihodnje usmeritve agencije, razmišljamo o širitvi Esinih programov, ampak o vsem se bomo seveda dogovorili z našimi podjetji in raziskovalnimi organizacijami. Razmišljamo tudi, da bi pri nas po vzoru drugih držav postavili center ESA BIC ali ESA Business Incubation Centres, torej inkubator v podporo vesoljskim podjetjem,« je dodala.

Trije sateliti, vrhunski merilni sistemi, analize podatkov …

Med ključnimi dosežki slovenskega vesoljskega sektorja so trije uspešno izstreljeni sateliti, razvoj satelitskih tehnologij za varnost in komunikacijo ter sodelovanje z globalnimi igralci, kot je Nasa. Prva satelita Trisat in Nemo HD je Slovenija izstrelila septembra 2020, julija 2022 jima je sledil Trisat R. »Trisat R, ki je plod sodelovanja med Univerzo v Mariboru in slovenskim podjetjem SkyLabs, je v orbiti šest tisoč kilometrov nad Zemljo v izjemno zahtevnih radiacijskih razmerah. Satelit dokazuje, da Slovenci znamo razviti izjemno robustno mikroelektroniko, sposobno preživeti nemogoče vesoljske razmere. Prav ta sposobnost razvijanja zahtevne mikroelektronske opreme in telekomunikacijske opreme, zahtevnih tehnoloških delov vesoljskih tehnologij je verjetno eden od najpomembnejših atributov našega vesoljskega programa,« je izpostavil Frangež.

Trisat je letos končal odpravo in zgorel v atmosferi, Trisat R in Nemo HD pa sta še vedno v dobri kondiciji. »Že do zdaj je bilo naše sodelovanje z Eso precej uspešno. Menim, da se bomo lahko lotili še večjih, bolj strateških projektov, predvsem v delu, v katerem smo najbolj aktivni, torej pri obdelavi satelitskih podatkov in digitalnih modelih za upravljanje ekosistemov,« je poudaril prof. dr. Tomaž Rodič, direktor Centra odličnosti Vesolje-SI, kjer so razvili misijo Nemo HD. »Esa je prepoznala prednosti našega satelita, ki je zelo okreten in natančno vodljiv ter ponuja kakovostne videoposnetke površja in multispektralne posnetke, tako smo na njihovo pobudo pripravili prototipne aplikacije za skeniranje porečij,« je pojasnil. Najprej so skenirali reke v alpski, jadransko-jonski in podonavski regiji, zdaj imajo projekte po vsem svetu. »V Indiji smo bili izbrani za vodilnega partnerja na področju satelitskih tehnologij za upravljanje voda,« je dodal. »Esa nam vsekakor pomaga pri razvoju tehnologij, seveda pa je vse to znanje pomembno za sodelovanje v novi vesoljski ekonomiji, ki temelji na komercialnih servisih,« je nadaljeval Rodič. Nemo HD je po njegovih besedah presegel pričakovanja, upajo, da bo v orbiti vsaj še dve leti, medtem pa želijo zgraditi najmanj enega njegovega naslednika. Tudi njim idej ne manjka.

Program Copernicus je eden najboljših na področju opazovanja površja našega planeta. Foto Esa

Slovenija je po besedah državnega sekretarja na gospodarskem ministrstvu globalna velesila v opazovanju Zemlje. »Naša podjetja razvijajo informacijske, komunikacijske, digitalne in umetnointeligenčne rešitve za uporabo in obdelavo podatkov, ki jih o Zemlji pridobimo iz vesolja, kar je izjemno pomembno za upravljanje voda, razvoj kmetijstva, preprečevanje naravnih nesreč. Ti programi so deležni velike mednarodne pozornosti ne samo znotraj evropskega vesoljskega programa, pač pa tudi drugih držav.« Med najboljšimi na tem področju je slovensko podjetje Sinergise.

»Evropska raketa ariane 6 letos ne bi vzletela, če ne bi bilo na krovu in izstrelišču izjemno natančne merilne tehnologije slovenskega prebojnega podjetja Dewesoft, njihove rešitve so del vseh izstrelišč po svetu in najzahtevnejših globalnih igralcev od Nase, Ese, SpaceX in drugih,« je kot izjemen dosežek našega vesoljskega sektorja izpostavil Frangež.

V podjetju Dewesoft menijo, da bo polnopravno članstvo prineslo še dodatne priložnosti. »Pa ne samo za nas, ampak za vsa visokotehnološka podjetja v Sloveniji. Za vse se lahko odprejo nove možnosti in menim, da bo to korak naprej v še večjo inovativnost v sektorju in širšem gospodarstvu,« je pojasnil Vid Selič, vodja aplikacijske skupine pri podjetju. Pri Dewesoftu že leta sodelujejo neposredno z Eso kot tudi največjimi evropskimi vesoljskimi podjetji, kot so ArianeGroup, Thales, Airbus. »Z Eso trenutno teče že tretji razvojni projekt, v katerem razvijamo relevanten merilni sistem oziroma merilne rešitve za žgočo problematiko uporabnikov v letalsko-vesoljskem sektorju.« Dewesoft je že davno presegel meje stare celine, sodelujejo namreč z največjimi vesoljskimi igralci po vsem svetu, od ameriške agencije Nasa, japonske Jaxe, indijske agencije Isro do podjetij Boeing, Locheed Martin in SpaceX. »Obeti za drugo leto so dobri. A tudi mi smo odvisni od dinamike na trgu, se pa trudimo, da se čim bolj agilno odzivamo in prilagajamo svoje aktivnosti,« je še poudaril Selič.

Kot največjo težavo sektorja omenjajo premalo kadrov, je pojasnila Tanja Permozer. »Ko govorimo s podjetji, jih ne pesti pomanjkanje idej, storitev, produktov, ampak kadrov. To seveda ni težava le pri nas, ampak pravzaprav povsod po svetu. Zato smo lani ustanovili pisarno Esero, da bomo otrokom v osnovnih in srednjih šolah približali vesolje in skušali poskrbeti, da se zanimanje zanj ne izgubi, ko se odločajo o višješolski izobrazbi.« Prav tako se razvijajo novi študijski programi, kot je SpaceMed – vesoljska medicina, ki ga Slovenija izvaja v sodelovanju z Nemčijo in Francijo. Univerza v Mariboru v sodelovanju z Eso razvija svoj študijski program z vesoljskimi vsebinami.

V Esi izdelujejo in izstreljujejo rakete in satelite, šolajo astronavte, opazujejo Zemljo, raziskujejo vesolje in skušajo odgovoriti na velika znanstvena vprašanja o njem. Foto Stephane Corvaja/Esa

Novi programi za znanost

Z vesoljem je povezan tudi razvoj znanosti. Slovenija se lahko pohvali s pionirskimi raziskavami o vplivu breztežnosti na človeka v Nordijskem centru Planica, kjer so jeseni 2021 zagnali centrifugo. Evropa vodi prebojne odprave, s katerimi spoznavamo naš planet in vesoljsko soseščino. Program Copernicus je eden najboljših na področju opazovanja površja našega planeta, na poti proti Merkurju je BepiColombo, na poti proti Jupitrovim lunam je Juice, proti asteroidu Dimorfos leti Hera, Euclid raziskuje temno snov, že več kot desetletje Gaia kartira zgodovino Galaksije, Esa je skupaj z ameriško in kanadsko agencijo zgradila najboljši vesoljski teleskop vseh časov James Webb, v pripravi je inovativna odprava Lisa za opazovanje gravitacijskih valov v vesolju, če naštejemo le nekatere.

V teh odpravah sodelujejo tudi naše univerze in inštituti. Na Univerzi v Novi Gorici z Eso sodelujeta dve raziskovalni skupini: Center za raziskave atmosfere in Center za astrofiziko in kozmologijo. V Centru za raziskave atmosfere z letalskimi meritvami optičnih lastnosti aerosolov kalibrirajo in validirajo satelitske meritve Ese. »S polnopravnim članstvom bomo lahko sodelovanje razširili in povečali obseg kalibracijskih meritev in razširili znanstvene aplikacije, kjer merimo vpliv aerosolov na segrevanje atmosfere,« je pojasnil vodja centra prof. dr. Griša Močnik.

Center za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici z Eso sodeluje že več kot deset let, v zadnjem času zlasti na področju astrofizikalnih tranzientov – odkrivanju nenapovedljivih, kratkih vesoljskih pojavov, kakršna so raztrganja zvezd v bližini črnih lukenj, eksplozije supernov, dogodki gravitacijskega mikrolečenja, izbruhi sevanja gama, je nadaljevala prof. dr. Andreja Gomboc. »S tem sta bila povezana dva Esina projekta Prodex, ki smo ju uspešno končali pod mojim vodstvom: Gaia Transients in Gaia Astrometric Microlensing Events – GAME. Oba sta se navezovala na tranziente, ki jih zaznava Esin satelit Gaia. Pred leti sem vodila tudi Esin projekt PECS, ki se je nanašal na relativistični opis evropskega navigacijskega sistema Galileo,« je dodala. V prihodnjem letu se po besedah profesorice Gomboc želijo vključiti v Esino misijo Euclid, želeli bi se pridružiti tudi odpravi Einstein Probe, zlasti na področju opazovanj raztrganj zvezd v bližini črnih lukenj. »Naš center je že vključen v predlog Esine misije Theseus, katere cilj je opazovanje izbruhov sevanja gama in dvojnikov dogodkov gravitacijskih valov. Če bo Esa misijo sprejela, upamo, da bomo dobili finančno podporo za sodelovanje,« je še pojasnila.

Je še nekaj več od Einsteinove teorije

Podobno dolgo in plodno sodelovanje z Eso imajo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. »Šlo je oziroma gre za projekte raziskovanja splošne relativnosti, satelitsko navigacijo, sodelujemo tudi v odpravi Gaia. Več projektov imamo v okviru programa vesoljskega teleskopa James Webb, v prihodnosti pričakujemo še kakšen meteorološki projekt in podobno. Teh projektov je torej kar veliko in vsi so zelo pomembni za naše študente,« je poudaril prof. dr. Tomaž Zwitter.

Ljubljana v objektivu evropskega satelita Sentinel-2 Foto Esa

Odpirale se bodo nove priložnosti, še posebej ker bo Slovenija tudi del znanstvenega programa, je navedla Andreja Gomboc. »Ni pa ta namenjen, kot bi morda kdo sklepal iz imena, financiranju osnovnih astrofizikalnih raziskav. Esa razvija sonde in jih pošilja v vesolje, od držav članic pa pričakuje, da astrofizikalne raziskave ustrezno financirajo na nacionalni ravni. Ob polnopravnem vključevanju v Eso bi bilo zato nujno zagotoviti v Sloveniji več finančne podpore osnovnim astrofizikalnim raziskavam, povezanim z Esinimi misijami, saj bi to prineslo širše koristi – močnejša astrofizikalna skupnost v Sloveniji lahko s svojim znanjem in odličnimi povezavami v mednarodni astrofizikalni skupnosti pomaga drugim raziskovalcem in podjetjem v Sloveniji, npr. z informacijami, poznavanjem strokovnega ozadja in ključnih ljudi, vstopiti v Esine misije in pridobiti projekte ter s tem izboljšati geografsko povračilo sredstev v Slovenijo,« je poudarila.

V prihodnjem letu bo Slovenija postala tudi polnopravna članica Evropske organizacije za jedrske raziskave Cern. »To je razveseljiv razvoj dogodkov. Slovenija je dovolj bogata in zrela, da mora biti kot država dovolj samozavestna za polnopravno vključevanje v take velike evropske organizacije,« je poudaril prof. dr. Zwitter. »Nam pa na področju astrofizike manjka članstvo v še eni zelo veliki mednarodni organizaciji – Evropskem južnem observatoriju, ki ima podobno kratico kot Esa, to je Eso. To je združenje vseh evropskih držav z izjemo naše, ki omogoča opazovanje z največjimi teleskopi, postavljenimi v Čilu. Do konca desetletja bo Eso postavil največji teleskop na svetu. Ker Slovenija ni članica, ima naše gospodarstvo tako rekoč zelo omejene oziroma ničelne možnosti za sodelovanje pri gradnji tako ogromnega teleskopa, najboljši raziskovalci nam lahko zato uidejo v tujino. Pogovori na to temo so že bili, upam, da se bodo ustrezna ministrstva pravilno odzvala.«