Tudi v znanju zmagujejo tisti, ki se več gibajo

Zadnji podatki športnovzgojnega kartona so pokazali, da se je trend izboljševanja gibalne učinkovitosti po katastrofalnem padcu v epidemiji covida-19 ustavil, lani je bilo spet več otrok in mladostnikov z debelostjo. Najranljivejša populacija so srednješolci. Prav njim je namenjen projekt zMIGAJ!, ki se je začel s tem šolskim letom, v njem pa sodeluje več kot 1500 dijakov.

V poročilu lanskega športnovzgojnega kartona (ŠVK) so ugotavljali, da med srednješolci najslabše kaže dijakom srednjih poklicnih šol. V poklicnih programih je, denimo, 13,1 odstotka dijakov z debelostjo, v tehniških programih 6,4 odstotka, v gimnazijah 3,3 odstotka. Gibalna učinkovitost dijakov poklicnih šol je več kot 40 odstotkov nižja kot pri gimnazijcih in še vedno 15 odstotkov pod ravnijo telesne zmogljivosti dijakov poklicnih šol pred epidemijo, je ob lanski predstavitvi projekta zMIGAJ! dejal vodja nacionalnega sistema ŠVK in izredni profesor Fakultete za šport UL Gregor Starc.

Spet vse več debelosti, najslabše je v poklicnih šolah

V poročilu ŠVK so ugotavljali še, da se je med poklicnim šolanjem gibalna učinkovitost teh dijakov v primerjavi z vrstniki zmanjšala za 20 odstotkov. Problematična je bila predvsem vzdržljivost. Lanski prvi letniki so, denimo, v teku na 600 metrov v povprečju tekli osem sekund počasneje kot leto prej v devetem razredu osnovne šole, tretji letniki pa v primerjavi s svojimi časi v devetem razredu kar 16 sekund počasneje.

Projekt

V tem šolskem letu je zaživel štiriletni projekt zMIGAJ!, v katerega bo na leto vključenih več kot 1500 dijakov s 24 šol, ki bodo imeli dve dodatni uri športa na teden oziroma skupaj dodatnih 330 ur vadbe. Projekt prinaša tudi 35 ur vadbe za zaposlene ter 187 ur usposabljanja za športne pedagoge in strokovne delavce. Projekt, ki ga vodi Zavod RS za šport Planica s Fakulteto za šport Univerze v Ljubljani, sofinancirata ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Evropska unija v višini 4,6 milijona evrov. Častno pokroviteljstvo je včeraj na Gimnaziji Kranj prevzela predsednica države Nataša Pirc Musar in dejala: »Šport pomembno vpliva na telesno in duševno zdravje ter poveča kognitivne sposobnosti mladih.«

Želite zmigati dijake na vaši šoli?

Profesor športne vzgoje na Gimnaziji Kranj Rok Bavdek pravi, da je prav to najbolj pomembno: »Več ko se bodo gibali, boljše bodo njihove kognitivne sposobnosti. Še vedno je uveljavljena miselnost, da nimajo časa za šport, ker se morajo učiti. Dijak je lahko štiri ure za mizo in se uči, a se ne bo naučil toliko, kot če bi se dve uri učil, nato pa se eno uro gibal in potem spet šel za knjige. Šport je odlično sredstvo za boljše ocene, dijaki bodo seveda tudi bolj zdravi in bolj samozavestni. Morda bi morali imeti slogan, da na vpisnih mestih fakultet zmagujejo tisti, ki se več gibajo.«

Ura športa na dan

Na kranjski gimnaziji je v projekt vključenih 80 dijakov. Bavdek je povedal, da so se sprva bali, da ne bo zanimanja, a so takoj povsem zapolnili predvidenih pet skupin. V projektu dijaki soustvarjajo program, torej sami povedo, kaj bi radi počeli. V Kranju en dan plezajo, en dan plavajo, preostale dni pa so v telovadnici, kjer si dijaki večinoma izbirajo kolektivne športe. A cilj projekta je tudi to, da jim predstavijo čim več športov, zato igrajo tudi tenis, floorball … »Naslednji teden bomo šli z nekaterimi dijaki smučat, vse je plačano iz projekta. Poleti načrtujemo gorsko kolesarjenje,« je dejal Bavdek.

Država dolguje otrokom, ki jih je v epidemiji žrtvovala

Gregor Starc pravi, da je prav obdobje najstništva prelomno: »Tu se lomi vse, tudi vrhunski šport. Ko prideš iz osnovne v srednjo šolo, tudi trenerji pričakujejo, ali boš vrhunski ali pa te ne bo. Otroci zato pogosto izpadejo iz klubskih pogonov, je pa res, da je čedalje več interesa tudi med športnimi klubi, da bi tudi tem otrokom omogočili trening, a jim ne bi bilo treba tekmovati. Analiza razvojnih trendov otrok v Sloveniji, ki smo jo naredili v letih 2013 in 2014 ter v letih 2023 in 2024, je pokazala, da se je povečal delež otrok, ki se ukvarjajo z organizirano s športno vadbo, skupaj jih je kar 70 odstotkov. Med njimi se je najbolj povečal delež otrok, ki trenirajo, a ne tekmujejo. Hodijo na trening za zabavo, za druženje. To je dober trend. Skrbi nas tistih 30 odstotkov, ki ne počne ničesar. To je tretjina populacije, kar je zelo veliko.«

Starc je dodal, da je že ves čas cilj, da otrok potrebuje eno uro organizirane telesne dejavnosti na dan. Edino zagotovilo, da bo res tako, je, če je to v šoli: »A vedno je težava, ko je treba posegati v predmetnik. Tega se vsi bojijo, tega nihče noče narediti. Dokler se to ne zgodi, je tak projekt rešitev.« Zadovoljen je tudi direktor Zavoda RS za šport Planica Franci Petek: »Najbolj navdušujoče je, da so središče projekta srednješolci. Tu je opazna inovativnost projekta, da dijaki sami sooblikujejo, katere dejavnosti bodo imeli. Vse pa naredimo, da bodo zdravi, da bodo imeli navade, ki jih bodo spremljale vse življenje, da bodo učinkovitejši in bolj samozavestni.«