V nadaljevanju preberite: 

Superračunalnik HPC Vega intenzivno dela že skoraj tri leta. Raziskovalci ga uporabljajo v zelo različnih projektih – tako pri modeliranju valovanja morja kot pri raziskavah osnovnih delcev v eksperimentu Atlas v Cernu, pravi Dejan Valh, vodja sektorja za superračunalništvo na Institutu informacijskih znanosti Maribor (Izum).

HPC Vego, za katerega so sredstva pridobili v okviru širše operacije HPC RIVR in iz organizacije EuroHPC JU, so zagnali 20. aprila leta 2021. Ves čas deluje s polno računsko močjo in izkoristkom več kot 80 odstotkov, kar je pravzaprav skoraj največji izkoristek glede na arhitekturo vgrajenih procesorjev, če upoštevamo njihovo dvonitnost. Superračunalnik ima zmogljivost 6,9 petaflopa, kar je približno toliko, kot če bi isto operacijo hkrati računalo okoli 50.000 osebnih računalnikov. Ob zagonu so ga uvrščali med petdeset najzmogljivejših, ker pa tehnologija hitro napreduje, je zdaj na lestvici precej nazadoval.

Evropa bo letos dobila tudi prvi superračunalnik na eksaravni. Jupiter, ki ga bodo postavili na nemškem inštitutu Forschungszentrum Jülich, bo imel zmogljivost več kot en eksaflop na sekundo. En eksaflop je tisoč petaflopov. Njegova moč bo enakovredna računalniški moči deset milijonov sodobnih prenosnih računalnikov. Pod okriljem evropske organizacije EuroHPC JU deluje osem superračunalnikov.