Za nekdanja srbska obveščevalca Simatovića in Stanišića po 12 let zapora

Sodni senat Mehanizma za mednarodna kazenska sodišča (MICT) v Haagu je danes na ponovljenem sojenju nekdanja vodilna moža srbske varnostne službe Franka Simatovića in Jovico Stanišića obsodil na po 12 let zapora zaradi sodelovanja pri vojnih zločinih v BiH, ne pa tudi na Hrvaškem. Gre za prvostopenjsko razsodbo.



Mehanizem je 71-letnega Simatovića in njegovega vrstnika Stanišića obsodil na zaporno kazen zaradi pregonov, umorov, prisilnega premeščanja in deportacij, ki so bili storjeni proti nesrbskem prebivalstvu v Bosanskem Šamcu v BiH leta 1992.
 

Obsodili za pomoč pri vojnih zločinih, ne za načrtovanje

Sodni svet je Simatovića in Stanišića obsodil zgolj za pomoč pri vojnih zločinih, ne pa tudi za načrtovanje vojnih zločinov. Kot so ob tem sporočili v Haagu, sodišče ni nedvomno ugotovilo, da sta bivša srbska obveščevalca sodelovala pri skupnem zločinskem podvigu, katerega cilj je bila trajna in nasilna odstranitev nesrbskega prebivalstva iz delov BiH in Hrvaške, kot je to trdilo tožilstvo.

Predsedujoči senatu, sodnik Burton Hall, je med izrekom kazni povedal, da so na ponovljenem sojenju ugotovili, da so srbske sile storile vojne zločine proti nesrbskem prebivalstvu tudi v nekaterih drugih občinah v BiH kot tudi na Hrvaškem, a predstavljeni dokazi niso nedvomno potrdili odgovornosti Simatovića in Stanišića. Prav tako so bili predstavljeni dokazi o skupnem zločinskem podvigu z namenom trajnostne odstranitve nesrbskega prebivalstva z določenih območjih BiH in Hrvaške, a, kot je dejal Burton, ni bilo nedvomnega sklepa o sodelovanju obtožencev pri teh načrtih.
 

Sodba ni potrdila vloge nekdanjega političnega in vojaškega vrha v Beogradu

Tožilstvo je trdilo, da sta se Stanišić kot vodja srbske varnostne službe in Simatović kot bivši poveljnik enot za posebne namene od aprila 1991 do decembra 1995 udeležila združenega zločinskega podviga na čelu s tedanjim predsednikom države Slobodanom Miloševićem z namenom, da bi odstranili večino Bošnjakov in Hrvatov iz delov BiH in Hrvaške. S tem načrtom so bili seznanjeni tudi takratni srbski voditelji v BiH in na zasedenih območjih na Hrvaškem.

Današnja nepravnomočna sodba tako ni potrdila ključne vloge nekdanjega političnega in vojaškega vrha v Beogradu pri organiziranju in vodenju sil, ki so storile vojne zločine v BiH in na Hrvaškem.

Tožilstvo je zahtevalo dosmrtni zapor za oba, obramba pa oprostilno sodbo, kot je bilo na prvem sojenju. Stanišić in Simatović sta trenutno v priporu v Haagu. Oba sta bila na začasni prostosti v Srbiji, v haaški pripor pa sta se vrnila prejšnji teden, da bi se udeležila današnjega izreka razsodbe.
 

Sklenjeni bodo vsi postopki, ki jih je sprožilo nekdanje Mednarodno sodišče ZN za vojne zločine na območju bivše Jugoslavije

Po pravnomočnosti sodbe bodo sklenjeni vsi postopki, ki jih je sprožilo nekdanje Mednarodno sodišče ZN za vojne zločine na območju bivše Jugoslavije (ICTY), končal pa MICT.

Postopek proti Simatoviću in Stanišiću se je sicer začel leta 2003, ko je tožilstvo ICTY vložilo obtožnico proti njima, istega leta pa so ju nato prijeli. Po sodnem procesu ju je haaško sodišče 30. maja 2013 oprostilo, ker ni bilo dovolj dokazov, da sta pošiljali srbske enote na Hrvaško in v BiH z namenom, da bi zagrešili vojne zločine.

A v prizivnem postopku je sodišče decembra 2015 oprostilni sodbi razveljavilo in jima odredilo ponovno sojenje. Začelo se je 13. junija 2017 in se po koncu dela sodišča v istem letu nadaljevalo v okviru rezidualnega mehanizma MICT.