Vpletenost Srbije v zločine na Hrvaškem in v BiH

Ponovno sojenje bivšima šefoma srbske državne varnosti Jovici Stanišiću in Franku Simatoviću, ki se je nadaljevalo včeraj, je zadnji haaški proces, ki ugotavlja vpletenost Srbije v zločine na Hrvaškem in v BiH. Haaško sodišče poskuša tudi preprečiti obtoženim za vojne zločine v BiH, ki so pobegnili v sosednje države, da bi se izognili roki pravice.

Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (Icty) in njegov naslednik Mehanizem za mednarodna kazenska sodišča (MICT) nista obsodila nobenega funkcionarja tedanje oblasti v Srbiji. V Haagu je bila Srbija oprana krivde za genocid. Icty in MICT tudi nista sodila velikosrbski ideologiji.

Deportacija nesrbskega prebivalstva

Haaški tožilci poudarjajo, da vojni zločini paravojaških enot, ki sta jih ustanovila Stanišić in Simatović, ne bi bili možni brez podpore tedanje oblasti in vojaškega vrha v Srbiji. Po oceni tožilca Daglasa Stringerja je bil na čelu zločinskega načrta, ki sta ga izpeljala Stanišić in Simatović, preminuli srbski predsednik Slobodan Milošević. Kot še meni, bi obsodba bivših šefov Srbske državne varnosti (SDB) dokazala povezavo Srbije z različnimi paravojaškimi enotami, ki so sodelovale v vojnah na Hrvaškem in v BiH.

Na prvostopenjskem sojenju, ki se je končalo leta 2013, sta bila bivša šefa SDB oproščena krivde. Prizivni senat Ictyja je leta 2015 razveljavil sodbo in naložil ponovno sojenje, ki se je začelo pred dvema letoma na MICT. Obtožnica bremeni Stanišića in Simatovića sodelovanja v združenem zločinskem podvigu, katerega cilj je bil trajna odstranitev nesrbskega prebivalstva iz velikih območij Hrvaške in BiH.

Ta cilj so s prisilnim preseljevanjem nesrbskega prebivalstva, preganjanjem, mučenjem in umori uresničevale tajne enote SDB in paravojaške enote, kot so Rdeče baretke, Škorpijoni, Arkanovi Tigri in Martićeva milica, ki sta jih ustanovila, izvežbala, logistično podpirala in financirala obtožena. Tožilci so končali dokazni postopek, drugo dejanje ponovnega sojenja pa se je začelo z dokaznim postopkom obrambe obtoženih.

Kultura zanikanja genocida še živi

Glavni tožilec MICT Serge Brammertz in glavna tožilka BiH Gordana Tadić sta včeraj napovedala, da bodo kazenske zadeve proti obtožencem za vojne zločine v BiH, ki so pobegnili na Hrvaško ali v Srbijo, odstopili sosednjima državama. To bodo storili, da bi preprečili nekaznovanje pobeglih zločincev, ki živijo na svobodi. Tožilstvo BiH bo po prenosu obtožnic nudilo vso potrebno pomoč pravosodnim organom v Srbiji in na Hrvaškem.

Brammertz je izrazil zaskrbljenost zaradi krepitve zanikanja storjenih vojnih zločinov in poveličevanja vojnih zločincev v BiH in v regiji. Na to bo opozoril tudi varnostni svet ZN, skupaj s Tadićevo pa sta poudarila, da je treba sodbe Ictyja, MICT in sodišča BiH spoštovati in sprejeti, kot temelj vladavine prava. Predsednik MICT Carmel Agius je pred četrto mednarodno konferenco Stop genocidu in zanikanju holokavsta v Sarajevu poudaril, da ga najbolj skrbi, da še živi kultura zanikanja genocida, ki ga v BiH in Srbiji vztrajno zanikajo četrt stoletja po storjenih zločinih.