Sodba za največja grozodejstva na tleh Evrope po drugi svetovni vojni

Na haaškem sodišču bodo v sredo izrekli pravnomočno sodbo bivšemu predsedniku Republike srbske Radovanu Karadžiću. Nekdanji politični voditelj bosanskih Srbov, ki prestaja kazen v zaporu v Scheveningenu, je najvišji politik obsojen za zločine, ki so jih srbske sile zagrešile nad Muslimani in Hrvati v BiH.

Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (Icty) je 24. marca 2016 spoznalo Radovana Karadžića za krivega v 10 od 11 točk obtožnice. Na prvi stopnji so ga med drugim obsodili na 40 let zapora zaradi genocida več kot 8000 Bošnjakov v Srebrenici, večletnega obleganja Sarajeva in zajetja 377 modrih čelad za talce, oprostili pa so ga obtožbe zaradi genocida v sedmih občinah na zahodu BiH.

Umik sodnika Theodorja Merona

Če je Srebrenica grozljiv simbol konca vojne, je bil Prijedor simbol njenega začetka. Icty ni dokazal genocida v Prijedoru, Kljuću, Sanskem Mostu, Foči, Vlasenici, Zvorniku in Bratuncu kljub novim dokazom iz množičnih grobnic Tomašica in Jakarina Kosa. Icty ni spoznal Karadžića za krivega za genocid v teh občinah, temveč je ugotovil, da so tam storjeni zločini pomenili vojne zločine in zločine proti človečnosti. Na sodbo sta se pritožila obramba in tožilstvo.

Prizivni postopek poteka pri Mehanizmu za mednarodna kazenska sodišča (MICT), ki je nasledil Icty. Glavna obravnava pri MICT je bila aprila lani. Karadžić je zahteval oprostilno sodbo in sodnike obtožil, da proti njemu vodijo politično sojenje, medtem ko je tožilstvo zaradi pravnih in drugih napak zahtevalo obsodbo na najvišjo kazen. Po mnenju tožilstva je prvostopenjsko sodišče Karadžića neupravičeno oprostilo obtožbe zaradi genocida v sedmih občinah na zahodu BiH. Zaradi podobnih obtožb je bil njegov medvojni sodelavec v skupnem zločinskem podvigu, takratni načelnik generalštaba vojske Republike srbske Ratko Mladić, obsojen na dosmrtni zapor.

V tem času se je iz postopka umaknil sodnik Theodor Meron. Njegov umik je zaradi domnevne pristranskosti zahtevala obramba, ki Meronu ni očitala, da je bil pristranski v postopku zoper Karadžića, temveč kot predsedujoči sodnik v 13 prizivnih postopkih zoper sedmerico obsojenih za obleganje Sarajeva in genocida v Srebrenici, ki so bili vsi podrejeni Karadžiću. V pravnomočnih sodbah je MICT sedmerico označil tudi za njegove sodelavce v skupnem zločinskem podvigu. Kot je pojasnil Meron, ki je zanikal pristranskost, je odstopil izključno zato, da ne bi oviral prizivnega postopka.

Zdravilec in junak Dragan Dabić

Kot politični voditelj bosanskih Srbov se je Karadžić poleg pokojnega srbskega vožda Slobodana Miloševića zapisal v zgodovino kot najbolj odgovoren politik za zločine, ki so jih srbske sile zagrešile nad Muslimani in Hrvati v BiH. Karadžić je v letih 1992-1996, ko je bil predsednik Republike srbske in vrhovni poveljnik njenih vojaških in paravojaških sil, napade na civiliste ves čas olepševal kot »neizogibne posamične ekscese«. 

Množični beg civilnega prebivalstva je prikazoval kot »prostovoljno« opuščanje celih vasi. Zahod je svaril pred »muslimansko nevarnostjo«. Muslimane v BiH je obtoževal, da želijo pod plaščem enotne BiH ustanoviti muslimansko državo v srcu Evrope, v kateri bodo pripadnikom drugih etničnih skupin vsilili muslimanski način življenja. Storjeni zločini so se vpisali v zgodovino kot največja grozodejstva, ki so bila zagrešena na tleh Evrope po koncu druge svetovne vojne.

Karadžića so po 13 letih na begu prijeli 21. julija 2008 v Beogradu, kjer je delal pod lažno identiteto kot zdravilec Dragan Dabić. Pod tem imenom se ni le skrival, temveč je tudi predaval in pisal kolumne. Srbske oblasti so ga 30. julija izročile Icty-ju, kjer se je sojenje začelo 26. oktobra 2009, končalo pa 7. oktobra 2014. Za mnoge rojake, zlasti v Republiki srbski, Karadžić in Mladić nista vojna zločinca, temveč srbska junaka, ki sta se borila za svoj narod. Postopek proti Mladiću pri MICT tudi še čaka na epilog.