Ptičja gripa H5N1 je v zadnjih letih povzročila pravo pandemično krizo v perutninski industriji, prizadela svetovno preskrbo s hrano ter postavila resna vprašanja o nevarnosti prenosa na sesalce in morebitne prihodnje pandemije. Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) ter Svetovna organizacija za zdravje živali (WOAH) opozarjata, da je trenutna situacija »brez primere«, pri čemer je doslej poginilo ali bilo zaklanih na stotine milijonov perutnine, virusi pa vse pogosteje prehajajo na sesalce.

Virus ptičje gripe, prvič identificiran leta 1996 na Kitajskem, je že več kot dve desetletji del stalne nevarnosti za perutninsko industrijo. A zadnja štiri leta so se razmere drastično poslabšale. Evropa je v letih 2021–2022 izgubila skoraj 48 milijonov gojenih ptic, medtem ko so v ZDA od začetka trenutne epidemije morali zaklati že 166 milijonov živali, pišejo pri FAO.

Takšni izgubi perutnine sledi pričakovano – skok cen jajc in perutnine. V ZDA so se cene jajc podvojile, kar je sprožilo celo povečano tihotapljenje jajc iz Mehike. Ekonomisti ocenjujejo, da bodo cene še naprej rasle, saj trenutna proizvodnja ne dohaja povpraševanja.

FAO poudarja, da ptičja gripa ne vpliva zgolj na prehransko varnost, ampak tudi na prehransko enakost – revnejše države, ki so odvisne od perutnine, težje nadomestijo vnos beljakovin z drugo vrsto prehrane. FOTO: Christine Kiernan/Reuters

Toda učinki niso le ekonomski. FAO poudarja, da ptičja gripa ne vpliva zgolj na prehransko varnost, ampak tudi na prehransko enakost – revnejše države, ki so odvisne od perutnine, težje nadomestijo vnos beljakovin z drugo vrsto prehrane. To dodatno povečuje tveganja podhranjenosti, zlasti v državah v razvoju.

Virus se vse pogosteje pojavlja pri sesalcih

Eden izmed najbolj zaskrbljujočih trendov zadnje epidemije ptičje gripe je povečano širjenje virusa na sesalce, vključno z domačimi in divjimi živalmi. Čeprav je prenos na ljudi za zdaj redek, sta Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) in Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) odkrili genetske mutacije, ki bi lahko omogočile lažji prenos virusa med sesalci, vključno z ljudmi.

Nekateri znanstveniki že opozarjajo, da bi dolgoročno lahko šlo za potencialno pandemično grožnjo. Vsak prehod na novo živalsko vrsto daje virusu več možnosti za mutacije, s čimer se povečuje nevarnost, da bo pridobil sposobnost prenosa s človeka na človeka.

Za zdaj javnozdravstvene oblasti ocenjujejo, da tveganje za ljudi ostaja nizko, a če bo virus mutiral in se prilagodil človeškim celicam, bi lahko bil scenarij podoben pandemiji koronavirusa.

Problem v farmah z visoko gostoto perutnine

Velik problem predstavlja intenzivna perutninska vzreja, kjer na farmah pogosto vzrejajo na tisoče ptic skupaj v majhnih, zaprtih prostorih. Ti pogoji ustvarjajo idealno okolje za širjenje virusa in omogočajo njegovo mutacijo.

Čeprav je prenos na ljudi za zdaj redek, sta Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) in Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) odkrili genetske mutacije, ki bi lahko omogočile lažji prenos virusa med sesalci, vključno z ljudmi. FOTO: Dolinšek Jani

Čeprav se številne države borijo proti virusu s poboji celotnih jat ob prvem znaku okužbe, bi morda cepljenje perutnine lahko predstavljalo dolgoročno rešitev. Kitajska je na primer že uvedla obsežno kampanjo cepljenja perutnine, kar je pomagalo zmanjšati izbruhe.

Novo globalno tveganje?

Čeprav za zdaj ni dokazov o množičnem prenosu ptičje gripe s človeka na človeka, znanstveniki opozarjajo, da virus kaže vedno večje prilagoditve sesalskim organizmom. To pomeni, da je vprašanje pandemije zgolj vprašanje časa, če svet ne ukrepa hitro. 

Vsak prehod na novo živalsko vrsto daje virusu več možnosti za mutacije, s čimer se povečuje nevarnost, da bo pridobil sposobnost prenosa s človeka na človeka. FOTO: Jim Vondruska/Reuters

Svetovne zdravstvene organizacije opozarjajo, da mora biti odziv hiter in usklajen. FAO, WHO in WOAH so že pozvale države k nujnim ukrepom.