Galerija
Gripa na pohodu v Evropi, v postelji vsak dan več Slovencev
Pri nas vsako leto za gripo zboli do 200.000 ljudi. Letos je največ influence tipa A. Zaradi zapletov je več sto ljudi hospitaliziranih, precepljenost je slaba.
Sezonska gripa je v evropskih državah vsako leto odgovorna za približno 50 milijonov simptomatskih primerov. FOTO: Amanda Perobelli/Reuters
6. 1. 2025 | 13:51
6. 1. 2025 | 19:43
11:14
A+A-
Sezonska gripa, pri kateri v državah EU in Evropskega gospodarskega prostora (EGP) vsako leto zaznajo za približno 50 milijonov simptomatskih primerov, je dodobra zakoračila po Evropi. Tudi naše bolnišnice oziroma njihovi posamezni oddelki zaradi povečanja števila respiratornih okužb, večinoma gripe, v teh dneh pospešeno zapirajo vrata za obiskovalce. Tačas so se znova odprle šole, s čimer se je povečalo tudi tveganje za večjo obolevnost.
Dr. Mateja Logar. FOTO: Igor Mali
Konec tedna je bil tako na infekcijski kliniki kot tudi na internistični prvi pomoči po oceni infektologinje UKC Ljubljana Mateje Logar »izrazito dramatičen«, saj da mnogi bolniki »že več dni čakajo na prosto posteljo na hodnikih«; večina so oboleli za gripo.
Med prvimi so svojce hospitaliziranih, naj te obiščejo le, če so brez simptomov bolezni, začeli opozarjati v UKC Maribor. Že za božič so namreč zaznali »pojav gripe v naši regiji«. Po novoletnih praznikih si podobna obvestila sledijo tudi na spletnih straneh večine drugih naših bolnišnic.
Prezasedena Splošna bolnišnica Murska Sobota. FOTO: Tadej Regent/Delo
Zaradi navala obolelih – v porastu so bili predvsem respiratorni infekti, med katerimi prevladujejo gripa in okužbe s covidom-19 – je bil že v nedeljo preobremenjen urgentni center v Splošni bolnišnici Murska Sobota. Vse postelje v bolnišnici so zasedene, obiski so prepovedani. V zadnjih dneh se je število obravnav v urgentnem centru povečalo za skoraj tretjino. Zato so akutne bolnike iz vse pomurske regije javno pozvali, naj zdravniško pomoč najprej poiščejo v regijskih zdravstvenih domovih.
»Zaradi povečanja števila obravnav v urgentnem centru ljudje čakajo na obravnavo tudi na hodniku, prav tako se povečuje čas obravnave vseh pacientov, bolniki dlje čakajo na sprejem na oddelek v opazovalnici urgentnega centra,« je vodstvo murskosoboške bolnišnice pojasnjevalo v nedeljo in pozivalo ljudi, da se v njihov urgentni center res zglasijo le »urgentni bolniki«, saj da »vsi preostali sodijo najprej na primarno raven«.
V Murski Soboti odprli dodaten urgentni oddelek
Urgentni center Splošne bolnišnice Murska Sobota je te dni prezaseden zaradi porasta respiratornih okužb, med katerimi prevladujeta gripa in covid-19. Vodja urgentnega centra Darko Rajtman je danes povedal, da je priliv bolnikov v zadnjih dneh večji za 30 odstotkov, zato so v bolnišnici odprli »dislociran oddelek urgence« s 15 posteljami.
»Zaradi praznikov in pojava respiratornih okužb, med drugim tudi covida-19 in gripe, se spopadamo s precej povečanim številom obiskov. Danes je v opazovalnici, ki je sicer namenjena 12 osebam, kar 21 bolnikov, ki čakajo na sprejem,« je v izjavi za medije pojasnil Rajtman. To so bolniki, ki že potrebujejo bolnišnično zdravljenje, a zanj ni prostih kapacitet, je dodal.
Zaradi prezasedenosti urgentnega centra so v bolnišnici sprejeli več ukrepov. Odprli so omenjeni dislocirani oddelek s 15 posteljami, namenjen bolnikom z internimi, infektivnimi in pljučnimi obolenji. Poleg tega so bolnike že med koncem tedna začeli nameščati na kirurški in ginekološki oddelek ter okrepili posteljne kapacitete na internem oddelku.
Rajtman je prepričan, da bodo s skupnimi močmi poskrbeli za vse bolnike, ki bodo pri njih poiskali pomoč. »Na ravni bolnišnice smo se lotili reševanja tega problema. Danes se odpira novi, dislocirani oddelek urgence, kjer bomo lahko dodatno nameščali bolnike. Kot vedno bomo poskrbeli za vse, s skupnimi močmi znotraj hiše,« je poudaril.
Da bi zmanjšali širjenje okužb, so v bolnišnici tudi začasno prepovedali obiske. Ukrep, ki ga bodo po njegovih besedah sproti evalvirali in po potrebi prilagajali, je nujen za obvladovanje razmer, je dejal. »Kljub temu so izjeme dovoljene, denimo v intenzivni enoti in porodniškem bloku, kjer so obiski mogoči po dogovoru z zdravnikom,« je še povedal Rajtman.
»Zgodil se je splet več okoliščin – prazniki, zaprtje nekaterih ambulant in pojav respiratornih okužb. Toplo vreme in druženja med prazniki so pripomogli k širjenju okužb, zato verjetno še nismo na vrhu tega vala,« je ocenil. Poudaril je še, da respiratorne okužbe pogosto poslabšajo obstoječa kronična obolenja, pri čemer je covid-19 pogosto pridružena diagnoza.
Rajtman je pozval prebivalce Pomurja, naj v primeru blažjih zdravstvenih težav poiščejo pomoč v zdravstvenih domovih, kjer lahko dobijo ustrezno obravnavo. Kljub sedanji krizi je izrazil zaupanje v sposobnost sistema, da obvlada razmere: »Pomirjam vse, da bo za vse bolnike poskrbljeno kot vedno do zdaj.«
Vrh vala okužb pričakujejo v prihodnjih tednih. STA
Trend povečevanja
Cepljenje proti gripi in covidu-19. INFOGRAFIKA: Delo
V zadnjem, 52. tednu leta 2024 so na NIJZ zaradi praznikov prejeli nekaj manj poročil in vzorcev bolnikov z gripi podobno boleznijo ter z akutnimi okužbami dihal, že takrat pa je bil »jasen trend naraščanja« vzorcev z virusnimi influencami. In sicer so jih potrdili dvakrat več kot teden prej, od tega največ, kar v 95 odstotkih, influence tipa A. To v času od 30. septembra do 29. decembra lani pomeni 283 laboratorijsko potrjenih primerov; v primerljivem obdobju 2023, denimo, 358, v primerljivem obdobju 2022 pa 642. V petih odstotkih ali v 33 primerih so v zadnjem tednu 2024 odkrili influenco tipa B, delež vzorcev, pozitivnih na sars-cov-2 pa je bil nekoliko manjši kot teden prej.
Visoka obolevnost, nizka precepljenost
Cepljenja proti gripi je malo. FOTO: Leon Vidic/delo
Po podatkih NIJZ v Sloveniji vsako leto za gripo zboli od pet do deset odstotkov oziroma od 100.000 do 200.000 prebivalcev. Najučinkovitejša zaščita pred gripo je cepljenje, ki je za vse z urejenim zdravstvenim zavarovanjem že od začetka oktobra brezplačno, in sicer se je mogoče cepiti pri osebnem zdravniku, v cepilnem centru zdravstvenih domov ali v ambulantah območnih enot NIJZ
Samo v UKC Ljubljana vsako leto zaradi gripe in z njo povezanih zapletov zdravijo več kot 500 bolnikov, največ na infekcijski in pediatrični kliniki. Ne glede na dostopnost cepiva pa je precepljenost proti gripi pri nas zelo nizka in je med nižjimi tudi v evropskem merilu. Za cepljenje proti gripi se odloča manj kot desetina prebivalcev, v sezoni 2023/2024, denimo, le 5,6 odstotka. Tudi pri starejših odraslih (65 let in več) je delež precepljenih nizek, v zadnji sezoni 2023/2024 so našteli le 17,6 odstotka cepljenih. Priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije za starejše je 75-odstotna precepljenost proti gripi.
Bolna Evropa
Od 15.000 do 70.000 državljanov Evrope, poroča Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni, zaradi vzrokov, povezanih z gripo, vsako leto tudi umre.
Po navedbah NIJZ je na severni polobli, vključno z Evropo, incidenca gripi podobnih bolezni v številnih državah prestopila vrednostni prag. V 50. tednu je o obolevnosti za gripi podobno boleznijo poročalo 38 držav evropske regije, od teh jih je deveterica incidenco ocenila kot srednje visoko, med njimi Bosna in Hercegovina, Danska, Severna Irska, Škotska, Poljska, Latvija, Albanija, Bolgarija in Gruzija. Druge države so pojavljanje gripe ocenile kot nizko ali pod sezonskim pragom vrednosti. Geografsko je gripa v 17 državah splošno razširjena, v drugih pa se pojavlja lokalno ali sporadično.
V večini držav prevladuje influenca tipa A. V Španiji in na Portugalskem prevladuje influenca tipa B. V državah, ki mejijo na Slovenijo, je delež na influenco pozitivnih vzorcev v Avstriji tri-, na Madžarskem 14,7- in v Italiji 5,5-odstoten.
Tudi ljubljanski UKC je v zvezi z respiratornimi obolenji sprejel posebne preventivne ukrepe. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Ukrepi v UKC Ljubljana
Od danes veljajo strožji ukrepi za preprečevanje širjenja virusnih respiratornih okužb tudi v UKC Ljubljana:
- Vsi bolniki z znaki ali simptomi respiratorne okužbe morajo v prostorih UKCL nositi zaščitno masko. Te so priporočljive tudi za druge bolnike, ki se zadržujejo v prostorih UKCL.
- Ob prihodu v UKCL v ambulante in na oddelke si je treba razkužiti roke.
- Na obisk v bolnišnico lahko prihajajo samo odrasli zdravi obiskovalci.
- Obiski na oddelkih so dovoljeni za eno odraslo osebo naenkrat v času obiskov za deset do 15 minut.
- V porodnišnici in v enotah intenzivne terapije morajo obiskovalci upoštevati njihova navodila o obiskih.
- V urgentnih ambulantah in enodnevnih bolnišnicah obiski oziroma spremljevalci niso dovoljeni zaradi sedanjih epidemioloških in prostorskih razmer.
Portal Euronews piše, da si v Franciji, kjer tako kot v Španiji prevladuje influenca tipa B, bolnišnice proti navalu na urgentne centre pomagajo z vzpostavitvijo začasnih enot. V Španiji vrhunec obolevnosti pričakujejo v prihodnjih dneh. Na Madžarskem so se zatekli k strožjim zdravstvenim ukrepom: ponekod so uvedli obvezno uporabo mask in omejili oziroma prepovedali obiske pacientov.
V Romuniji so že prejšnji teden našteli več kot 4000 primerov obolelih za gripo; z njo so bile povezane tudi štiri smrti. Lahko pa se Romunija pohvali, da so v sezoni 2024/2025 za preprečevanje gripe uporabili 1,1 milijona cepiv.
Za cepljenje, pravi stroka, je še vedno čas.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji