V nadaljevanju preberite:

Pandemija je bila veliko hujša, kot je to prikazano v statistiki, število mrtvih je bilo zagotovo veliko večje, kot je to uradno evidentirano, v številnih državah se je povprečna življenjska doba znižala za nekaj let, ponekod celo za pol desetletja.

Kitajska je 9. januarja 2020 objavila prvi smrtni primer zaradi koronavirusa, ki povzroča netipično pljučnico, poimenovano covid-19. Enainšestdesetletni moški je preminil v Wuhanu, mestu, kjer se je najprej pojavila okužba. Vse od takrat traja dolg, smrtonosni pohod mikroba, o katerega poreklu še vedno skorajda nič ne vemo.

Okoli 777 milijonov obolelih in skoraj osem milijonov preminulih zaradi virusa sars-cov-2 v zadnjih petih letih se je v zgodovino zapisalo ne samo kot najstrašnejša pandemija tega stoletja, temveč tudi kot številke, za katerimi se skriva vsesplošna kriza: na prvem mestu kriza javnega zdravstva ter tudi dobavnih verig, gospodarstva nasploh, političnih in družbenih odnosov, predvsem pa tudi duševnega zdravja, ki je bilo močno prizadeto zaradi dolgotrajnih osamitev, pouka in dela prek videopovezav ter zlasti zaradi prekinitev druženja, komuniciranja, ljubezenskih zvez in vsesplošne normalnosti.