V rožnatem evropskem trikotniku

Nova raziskava evropske agencije za temeljne pravice (FRA) s sedežem na Dunaju je pokazala, da se »netradicionalno spolno usmerjeni« v EU še vedno ne počutijo sprejete v družbo. Ponekod, tudi v Sloveniji, se je v zadnjem času odnos družbe do skupnosti LGBTI izboljšal, ponekod, na Madžarskem in v Franciji, se neheteroseksualci pritožujejo, da se je nestrpnost v zadnjih petih letih povečala.

Kar šest od desetih evropskih lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev se s partnerjem oziroma partnerko ne upa držati za roke v javnosti, dve petini so jih zadnje leto nadlegovali zaradi spolne usmerjenosti. To je pokazala anketa, v kateri so izprašali okoli 140.000 pripadnikov te skupnosti iz 27 članic EU ter Severne Makedonije, Srbije in Velike Britanije, izvedla pa jo je FRA, ki evropskim ustanovam in nacionalnim vladam svetuje o temeljnih pravicah na področjih diskriminacije, dostopa do pravnega varstva, rasizma in ksenofobije, varstva podatkov, pravic žrtev in otrokovih pravic. Podobno raziskavo, v kateri so izprašali 93.000 »netradicionalno spolno usmerjenih«, so naredili pred sedmimi leti, nova pa je pokazala »malo napredka v odnosu do skupnosti in ogromne razlike med državami«, kakor so povzeli ugotovitve na novičarskem spletišču Politico Europe.



Prvi del te trditve ne velja za Slovenijo, kjer je 55 odstotkov anketiranih odgovorilo, da so se v zadnjih petih letih predsodki in nestrpnost zmanjšali, ali Irsko, Malto in Finsko, kjer je enako odgovorilo več kot 70 odstotkov vprašanih. Kar 54 odstotkov Francozov in kar 68 odstotkov Poljakov pa meni, da se je nestrpnost v zadnjem času povečala. Tudi občutek sprejetosti v družbo se je v času med obema raziskavama med pripadniki slovenske skupnosti LGBTI precej izboljšal. Leta 2013 je na vprašanje, ali so bili v zadnjem letu zaradi spolne usmerjenosti kdaj nadlegovani ali diskriminirani, pozitivno odgovorilo 53 anketirancev iz Slovenije. V zadnji raziskavi jih je tako odgovorilo le še 34 odstotkov.
 

Premalo napredka

V dunajski agenciji, ki izvaja podobne raziskave tudi o nasilju nad ženskami, diskriminaciji nad manjšinami, priseljenci in pripadniki romske skupnosti, pa tudi antisemitizmu in islamofobiji, so ugotovili, da je na splošno družba na stari celini zdaj bolj strpna. Pred osmimi leti je le 36 odstotkov pripadnikov skupnosti LGBTI odkrito nastopalo v javnosti, zdaj jih kar 52 odstotkov ne skriva več spolne usmerjenosti in identitete. A težave ostajajo. »Preveč oseb LGBTI še naprej živi v strahu pred zasmehovanjem, diskriminacijo ali celo napadom. Čeprav so v nekaterih državah naredili korak naprej na področju enakosti LGBTI, so izsledki naše ankete pokazali, da je bilo na splošno doseženega premalo napredka, zaradi česar veliko oseb LGBTI ostaja v ranljivem položaju,« je izjavil direktor FRA Michael O'Flaherty.

Raziskava njegove agencije je pokazala, da niso vsi pripadniki te skupnosti enako sprejeti v družbo. Ta kaže več odprtosti do gejev, lezbijk in biseksualcev, medtem ko transseksualce in interseksualce bolj zavrača. Kar 20 odstotkov vprašanih transseksualcev in interseksualcev je odgovorilo, da so bili fizično ali spolno napadeni, odstotek ostalih pripadnikov te skupnosti, ki so doživeli takšne napade, je bil dvakrat nižji. Le 30 odstotkov teh družbeno manj sprejetih članov skupnosti meni, da se je nestrpnost v zadnjih petih letih zmanjšala.