Pet vprašanj in samo en logični odgovor

Ko se bodo Tajvanci danes odpravili na lokalne volitve, bodo poleg lističa z imeni kandidatov za župane in predsednike občin dobili tudi deset referendumskih vprašanj. Pet se jih bo nanašalo na poroke med istospolno usmerjenimi in enakopravnost skupnosti LGBT. Od rezultatov tega referenduma bo odvisno, ali bo 24-milijonski otok obdržal sloves azijskega pionirja v spoštovanju svobode pri izbiri spolne usmerjenosti.

Do lani se je namreč zdelo, da je Tajvan naredil velik korak naprej v primerjavi s preostalimi deli te celine, na kateri je v posameznih državah človek zaradi homoseksualnosti še vedno lahko obsojen na smrt (Savdska Arabija) ali dvajset let zapora (v Maleziji geje in lezbijke najpogosteje kaznujejo z bičanjem).

Odkar je maja 2016 prevzela najvišjo funkcijo v državi, se je predsednica Tsai Ing-wen zavzemala za popolno legalizacijo pravic pripadnikov skupnosti LGBT. Tajvansko ustavno sodišče je lani razglasilo za neustavno vsako prepoved istospolnih porok, a je kljub temu treba spremeniti zakon, da bi se lahko ljudje v resnici poročali. Zakonodajno telo je dobilo nalogo, da to stori v dveh letih. Čeprav so v njem v večini predstavniki predsedničine Demokratske napredne stranke, so se pred uresničitvijo tega cilja, ki se je zdel na dosegu roke, pojavile velike ovire.
 

Zid tradicionalnih vrednot

Celo v sekularnem Tajvanu se je pokazalo, da je najtežje preskočiti zid, ki ga je okoli tradicionalnih vrednot in kategorij zgradila majhna, toda glasna skupina homofobnih kristjanov. Katoliki in protestanti predstavljajo le 4 odstotke tajvanskega prebivalstva, a so te »sovražne skupine« znotraj krščanske populacije tesno povezane s skrajnimi desničarji v ZDA, od katerih dobivajo različne oblike pomoči in tudi finančno podporo za blokiranje uzakonitve istospolnih porok.

Številni Tajvanci zdaj očitajo predsednici neodločnost in sklepanje kompromisov s konservativno strujo, pri čemer je imela v mislih predvsem uresničitev svojega cilja. Zdaj so skupine, ki nasprotujejo pravicam istospolnih, začinile predreferendumsko ozračje z zgodbami o tem, da je poskus legalizacije homoseksualnih porok zarota, katere cilj je okužiti otoke z virusom HIV in tako po eni strani ogroziti varnost vseh prebivalcev, po drugi pa uničiti tajvanski sistem zdravstvenega varstva, na katerega so še posebej ponosni.

Tajvanci bodo tako odšli na volišča polni tesnobe in strahu. Čeprav se je ob tem postavilo vprašanje, ali se sme vprašanje manjšine reševati z referendumom, zakon zagotavlja to pravico vsakomur, ki zbere 280.000 podpisov za vprašanje, o katerem želi, da se o njem izreče narod.

»Se strinjate, da morajo pravila o sklenitvi poroke v državljanskem kodeksu jamčiti pravico do poroke tudi istospolnim parom?« Nasprotno vprašanje se glasi: »Se strinjate, da morajo pravila v državljanskem kodeksu omejiti poroko na tisto med moškim in žensko?« Nato sledijo vprašanja o tem, ali naj homoseksualnost postane del nacionalnega šolskega programa ali je treba ta predmet umakniti iz osnovnih in srednjih šol, in ali je treba razširiti tipe skupnosti, ki so določene v državljanskem kodeksu, da bi zaščitili pravico homoseksualnih parov do življenja v skupnosti.

Ne glede na to, kako bodo Tajvanci odgovorili na ta vprašanja, bodo skupine za in proti pravicam homoseksualcev tudi v prihodnje med seboj oddaljene tako kot prej, otok pa si bo ne glede na to zaslužil naziv »prestolnica gibanja LGBT« že zaradi odprte javne razprave o tem.
 

​Premiki naprej

Glede tega je Tajvan daleč pred večino azijskih držav. Pa vendar se tudi v najbolj konservativnih državah stvari počasi pomikajo naprej. Indija je, na primer, septembra končno razveljavila zakon iz viktorijanskih časov, po katerem je bila homoseksualnost kaznivo dejanje, ki je bilo ustrezno kaznovano.

Na Kitajskem so razmere nekoliko bolj zapletene. Sodišče v okrožju Wuhu je prejšnji teden obsodilo pisateljico s psevdonimom Tianyi na desetletno zaporno kazen, ker je v romanu Osvajanje, ki so ga prejšnje leto prodali v 7000 izvodih, natančno opisala spolne odnose med moškima, polne nasilja in perverznosti. Po drugi strani se je 32-letni učitelj iz mesta Qingdao obrnil na sodišče s tožbo proti otroškemu vrtcu, iz katerega so ga odpustili samo zato, ker je priznal, da je gej. Že to je velik premik naprej, še zlasti ker je bilo nekaj podobnih tožb na Kitajskem že rešenih v prid homoseksualnim tožnikom.

Praksa v večini azijskih držav kaže, da obstaja na vsa mogoča referendumska vprašanja en sam logični odgovor. Pravice skupnosti LGBT so tema tudi na Tajskem, Japonskem, Južni Koreji in celo v Singapurju. Kot je dejal neki tajvanski gej: »Če si proti homoseksualcem, se ne poročaj z njimi, a jim ne jemlji te pravice.«