Taborišče za migrante v Albaniji spet prazno

Zgodba o taboriščih za prebežnike, ki so se zdela imenitna rešitev za evropske probleme, idejo pa zdaj po tihem pripisujejo kar evropski premierki Ursuli von der Leyen, se je zapletla, še preden se je začela. Prvih šestnajst migrantov, ki so bili premeščeni v Albanijo, je že nazaj v Italiji, zaplet pa dobiva široke politične dimenzije. Sodniki so ukazali vrniti prebežnike v Italijo, kamor so bili namenjeni, zajeli so jih na odprtem morju, ko so pluli proti Lampedusi. Nemudoma je počilo med izvršno in sodno vejo oblasti.

Prevoz šestnajstih revežev je italijanske davkoplačevalce stal 280.000 evrov, zdaj so v Bariju. Pretreseni so bili, ko so ugotovili, da so se znašli v Albaniji in ne v Italiji, nekateri menda tudi bolni. Štiri prepeljane so vrnili takoj, ko so ugotovili, da so mladoletni, dva tudi ranljiva, preostalih dvanajst pa, ko so sodniki presodili, da Bangladeš in Egipt nista varni državi, kot trdi italijanska vlada. Vse se je zgodilo tako hitro, da nihče ni mogel niti pobegniti, kot je sicer navada v podobnih strukturah na italijanskem ozemlju.

Prosilci za azil so izpostavljeni vse težjim razmeram

Osemsto milijonov evrov vredno taborišče ob albanski obali je zdaj spet prazno. Tam delajo italijanski pazniki, zdravniki, pravniki in vsi drugi, ki jih potrebujejo za delovanje koncentracijskemu taborišču podobni strukturi, zgrajeni za delovanje v mirnem času v 21. stoletju. Zaposlenim so namenili pregled prišlekov, odločanje o tem, ali jim je mogoče odobriti politični azil, potem pa vračanje v države, iz katerih so prišli, če jim ne odobrijo zahteve po azilu.

Center kot model za druge države

Italijanski center za migrante v Albaniji je razdeljen na dva dela. Ob pristanišču Shëngjin naj bi opravili postopek identificiranja in zdravniške preglede, potem naj bi jih namestili v sprejemnem centru v kraju Gjadër, 20 kilometrov stran. Tokrat se pravzaprav ni zgodilo nič od naštetega, ker so operacijo ustavili na rimskem sodišču. Taborišče, ki so ga Ursula von der Leyen in še nekateri evropski državniki ocenili kot morebiten model za vse druge države, je spet zaprto.

Prevoz prebežnikov je italijanske davkoplačevalce stal 280.000 evrov. FOTO: Florion Goga/Reuters

Na političnem prizorišču je sodni odlok o vrnitvi migrantov v Italiji povzročil vihar. Premierka Giorgia Meloni je razočarana in hudo prizadeta, njeni ministri besni, sodnike zmerjajo z levičarji in prekucuhi, opozicija pa ploska sodnikom in zahteva konec taborišč v Albaniji ter napoveduje poslansko vprašanje o stroških gradnje taborišča v Albaniji. Nekateri ministri razglašajo, da je italijansko sodstvo levičarsko, drugi, da mu smernice narekujejo prostozidarji.

»Ne razumem, zakaj lahko po oceni nekaterih sodnikov v Italijo prihajajo psi in prašiči,« je v medijih nemudoma protestiral minister za infrastrukturo, podpredsednik vlade Matteo Salvini, voditelj skrajno desne stranke Liga, ki je napovedal tudi demonstracije proti vrnitvi migrantov iz Albanije.

Nejasna usoda ideje o izvozu prebežnikov

Proti Salviniju trenutno v Palermu poteka sklepni del sodnega procesa, ker je leta 2019 kot notranji minister prepovedal izkrcanje 147 migrantov z ladje Open Arms. Obtožen je ugrabitve migrantov in zavračanja italijanske zakonodaje. Predsednik vlade je bil tedaj vodja Gibanja 5 zvezd Antonio Conte, zdaj eden od opozicijskih voditeljev. Pred sodno palačo so Salviniju v podporo demonstrirali številni pripadniki Lige, med protestniki so bili tudi štirje ministri.

Kako se bo razpletlo z migranti, vrnjenimi iz Albanije, in kakšna bo usoda zamisli o izvažanju prebežnikov, še ni jasno. Vlada je napovedala, da bo zaplet rešila z odlokom, ki naj preglasi sedanjo zakonodajo, takim rešitvam pa praviloma nasprotuje predsednik republike Sergio Mattarella.