Italijanski eksperiment v Albaniji: »Tu se končajo evropske sanje«

Leto dni zatem, ko sta Italija in Albanija podpisali dvostranski sporazum o odprtju sprejemnih centrov, je v albansko pristanišče Schëngjin vplula prva italijanska ladja s prosilci za azil. Šestnajst moških iz Egipta in Bangladeša, ki so jih italijanski organi prestregli v Sredozemskem morju, je bilo preusmerjenih v enega od dveh novih kompleksov, gradnjo katerih so v celoti financirali italijanski davkoplačevalci.

Nova sprejemna centra za obravnavo prosilcev za azil veljata za enega največjih, a tudi najbolj kontroverznih eksperimentov evropskih držav pri omejevanju migracijskih tokov. Dogovor, ki ga je vlada italijanske premierke Giorgie Meloni novembra lani sklenila z albanskimi oblastmi, je tarča ostrih kritik nevladnih organizacij, ki opozarjajo, da se z njim krši mednarodno pravo in pravica migrantov do azila. Njihovi pomisleki niso uspeli prepričati uradnega Rima, da bi obrnil ploščo. Italijanska premierka je namesto tega ta teden vztrajala, da njena vlada s tovrstnimi ukrepi postavlja zgled drugim evropskim državam, kjer se v zadnjem času prav tako beležijo zaostrovanje pogledov na migrantsko problematiko.

»Gre za novo, pogumno pot, kakršne še ni bilo, in ki odlično odseva evropskega duha,« je Giorgia Meloni zatrdila medtem, ko so v pristanišču na severozahodu Albanije potekale še zadnje priprave za sprejem prve skupine migrantov.

Največ 36.000 migrantov na leto

»Tu se končajo evropske sanje,« se je po poročanju AFP glasil eden od transparentov, s katerimi je skupina protestnikov danes pričakala ladjo italijanske mornarice s šestnajstimi prišleki na krovu. Njihovo majhno število odraža odločitev Italije, da bo v Albanijo preusmerila le moške iz držav, ki jih italijanske oblasti smatrajo za varne in s katerimi imajo sklenjene dogovore o vračanju. Vse ostale prosilce za azil, vključno z ženskami in otroki, bo Italija še vedno procesirala na Lampedusi.

Na leto bo Albanija v skladu z dogovorom sprejela največ 36.000 migrantov. Po obravnavi v sprejemnem centru v Schëngjinu, ki ga obkroža železna ograja, bodo prosilce za azil premestili v bližnji Gjadër, kjer bodo pod nadzorom italijanskega osebja dočakali obravnave svojih prošenj. O njih bodo prek videopovezave odločali italijanski sodniki, v skladu z italijansko oziroma evropsko zakonodajo. Zavrnjeni prosilci se bodo morali vrniti v države izvora, vsi ostali pa bodo lahko svojo pot nadaljevali v Italijo.

»Ti centri predstavljajo najnovejši poskus države članice EU, da bi se izognila svojim zakonodajnim in mednarodnopravnim obveznostim z 'eksternalizacijo' oziroma prenosom obdelave zahtevkov za zaščito ljudi izven svojega ozemlja,« je že pred časom opozorila nevladna organizacija Amnesty International, pri tem pa poudarila, da je premeščanje migrantov »kruti eksperiment«, ki bo pustil madež na ugledu Italije.