V karanteni že 1431 oddelkov v osnovnih in srednjih šolah

18.05 WHO: Omikron še vedno nevaren, še posebej za necepljene

Različica omikron ostaja nevarna, zlasti za tiste, ki niso bili cepljeni proti covidu-19, je danes sporočila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).

17.40 Švica skrajšala karanteno in podaljšala zajezitvene ukrepe

Švicarska vlada je danes skrajšala trajanje karantene in podaljšala trajanje ukrepov za zajezitev novega koronavirusa. Vlada je izrazila upanje, da je nova različica omikron začetek konca epidemije covida-19. Švica se sicer sooča s petim valom okužb, vendar bolnišnice v državi še niso preobremenjene, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

16.15 V UKC Maribor ustaljeno število hospitalizacij zaradi covida-19

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor kljub naglemu naraščanju števila okužb z novim koronavirusom v državi zaenkrat ne beležijo znatno povišanega števila hospitalizacij zaradi covida-19. Tudi okužb in karanten zaposlenih ni toliko, da bi že morali razglasiti tretjo fazo delovanja, je danes povedal strokovni direktor Matjaž Vogrin.

Trenutno imajo 95 bolnikov s covidom-19, od tega 30 v intenzivni terapiji. Takšno število je večinoma že od božiča. »Veseli smo, da ni prišlo do povečanja, hkrati pa žalostni, da se število ni zmanjšalo do take mere, da bi lahko v še večjem obsegu začeli redno delo,« je povedal Vogrin.

15.15 V karanteni že 1431 oddelkov v osnovnih in srednjih šolah

Po podatkih ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, objavljenih na sledilniku za covid-19, je bilo v torek v osnovnih šolah v karanteni 936 oddelkov, v srednjih šolah pa 495, skupno 1431, kar je trikrat več kot pred prazniki. Tako se uresničujejo napovedi ministrstva izpred tedna dni, da v šolah pričakujejo zaostritev epidemioloških razmer.

V torek je bilo po podatkih sledilnika v karanteni 19.651 učencev in 12.808 dijakov. V karanteni je bilo tako okoli deset odstotkov vseh učencev in okoli 16 odstotkov vseh dijakov. Samo v osnovnih šolah so v torek med učenci potrdili 1068 okužb, dodatnih 406 med zaposlenimi. V srednjih šolah so med dijaki potrdili 379 okužb, dodatnih 84 med zaposlenimi.

V vrtcih je bilo v torek v karanteni 171 oddelkov oziroma 2446 otrok. Med otroki so v torek potrdili 74 okužb, 235 pa med zaposlenimi v vrtcih.

14.41 Putin: Rusija ima nekaj tednov, da se pripravi na omikron

Predsednik Vladimir Putin je danes dejal, da ima Rusija nekaj tednov časa, da se pripravi na nov val okužb s koronavirusom, ki ga v Evropi povzroča nova različica omikron, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

»Vidimo, kaj se dogaja v svetu,« je danes dejal Putin na srečanju z ministri. »Za priprave imamo vsaj nekaj tednov,« je povedal. Regionalni in zvezni organi bi morali skupaj s podjetji sprejeti ukrepe za omejitev vpliva nove različice, je dodal.

Putin je poudaril še, da se je država znašla v izjemno težkem položaju. Premiera Mihaila Mišustina je pozval, naj poveča cepljenje z ruskim cepivom sputnik V, ki je po besedah predsednika »morda učinkovitejše« od drugih cepiv, ki se uporabljajo po svetu.

14.37 V Bolgariji spopadi med nasprotniki proticovidnih ukrepov in policijo

Pred parlamentom v bolgarski prestolnici Sofija so se danes zbrali nasprotniki ukrepov za zajezitev novega koronavirusa, ki so se spopadli s policisti. Prebili so tudi policijski kordon in prišli do glavnega vhoda v parlament, a so ostali zunaj. Iz države medtem poročajo o novem rekordnem številu okužb z novim koronavirusom.

Pred poslopjem bolgarskega parlamenta se je danes zbralo več sto podpornikov nacionalistične parlamentarne stranke Vazraždanje (Preporod), ki nasprotujejo ukrepom za zajezitev novega koronavirusa in cepljenju proti covidu-19. Protestniki, ki niso nosili zaščitnih mask, so v prestolnico z avtobusi prišli tudi iz drugih delov države, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

13.05  V FJK zaradi vse več covidnih bolnikov omejujejo kirurško dejavnost

V Furlaniji - Julijski krajini so danes kirurško dejavnost v bolnišnicah omejili na le najnujnejše primere, poroča časnik Primorski dnevnik na svoji spletni strani, ki navaja lokalno zdravstveno službo v pokrajini Asugi. Vzrok je naraščanje števila hospitaliziranih covidnih bolnikov. Kot so sporočili, so bili zaradi vse večjega pritiska ob naraščanju števila hospitaliziranih covidnih bolnikov prisiljeni reorganizirati nekatere bolnišnične dejavnosti. Zagotovljeni bodo nujno zdravljenje in nujni kirurški posegi, travmatologija in neodložljiva onkološka kirurgija, redni kirurški posegi pa bodo prekinjeni. V FJK so v torek potrdili 916 novih okužb s koronavirusom, delež pozitivnih testov je bil desetodstoten. Na rednih covidnih oddelkih je bilo hospitaliziranih 353 bolnikov s covidom-19, intenzivno zdravljenje jih je potrebovalo 37, je poročal Primorski dnevnik. V celotni Italiji pa so v torek po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa zabeležili 220.532 novih okužb s koronavirusom, kar je bilo največ od začetka pandemije. Umrlo je 294 covidnih bolnikov.

12.39  V Avstriji potrdili rekordno število okužb z novim koronavirusom

Avstrija se je danes pridružila številnim evropskim državam, ki zaznavajo rekordno število novih primerov okužbe z novim koronavirusom. V državi so v zadnjih 24 urah potrdili 17.006 okužb, kar je skoraj dvakrat več, kot so pred tednom dni, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Kljub rekordnemu številu okužb stanje v bolnišnicah v državi ostaja stabilno. Število hospitaliziranih bolnikov in bolnikov, ki potrebujejo intenzivno nego, se je v državi celo nekoliko zmanjšalo. V bolnišnicah je 909 covidnih bolnikov, od tega 242 na intenzivni negi. O večini primerov poročajo iz dežel Salzburg, Tirolska in Dunaj. Prejšnji dnevni rekord je Avstrija dosegla 19. novembra, ko so potrdili 15.800 primerov okužbe z novim koronavirusom.

11.09  Posvetovalna skupina za cepljenje za zdaj proti uvedbi obveznega cepljenja proti covidu-19, podpira pa pogoj PC

Posvetovalna skupina za cepljenje pri NIJZ pod vodstvom Bojane Beović je na sestanku 5. januarja sprejela stališče, da uvajanje obveznega cepljenja proti covidu-19 v dani situaciji ni primerno. Zaradi trenutne epidemiološke situacije pa člani skupine podpirajo takojšnjo uvedbo pogoja preboleli, cepljeni (PC), je razvidno iz zapisnika sestanka. Člani skupine za pripravo na morebitne nove epidemijske valove, ki bi povzročili veliko povečanje števila hospitalizacij covidnih bolnikov, hkrati predlagajo izdelavo operativnega načrta, ki bi omogočil učinkovito uvedbo in izvedbo obveznega cepljenja, piše v zapisniku, ki je objavljen na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Predstavnica NIJZ je člane skupine seznanila tudi s spremembami v predlogu programa cepljenja za leto 2022. Ena od predlaganih sprememb je, da se cepljenje proti covidu-19 »navede tudi v poglavju Cepljenje zaposlenih«. Kot piše v zapisniku, bi to omogočilo, da bi specialist medicine dela vključil cepljenje proti covidu-19 za določena delovna mesta v izjavo o varnosti z oceno tveganja delovnega mesta. Cepiva Novavax, ki bo v Sloveniji predvidoma na voljo konec januarja, skupina še ni umestila v priporočila za cepljenje. To bodo storili, ko bo cepivo na voljo v Sloveniji. Pri tem so navedli, da je cepivo za zdaj odobreno le za osnovno cepljenje polnoletnih oseb z dvema odmerkoma v razmiku vsaj treh tednov. Predlagali so tudi pripravo odmevnejše promocijske kampanje za cepivo Novavax, ki je zasnovano na tehnologiji, ki se uporablja že dlje časa.

Posvetovalna skupina je na sestanku tudi posodobila priporočila glede cepljenja s poživitvenimi odmerki cepiva proti covidu-19 in glede cepljenja prebolevnikov. Spremembe je na novinarski konferenci v ponedeljek predstavil minister za zdravje Janez Poklukar.

Skupina tako po novem priporoča cepljenje osebam, ki so prebolele covid-19, en do šest mesecev po preboleli bolezni. Če je bila oseba pred okužbo s koronavirusom polno cepljena, pa skupina prejem poživitvenega odmerka priporoča tri do šest mesecev po preboleli bolezni, je pojasnil minister.

10.21  Na Hrvaškem kot dokaz covida-19 od danes zadostuje hitri test

Na Hrvaškem od danes kot dokaz za to, da je oseba obolela za covidom-19, ni več potreben pozitiven PCR-test, ampak zadostuje že hitri antigenski test. Na podlagi pozitivnega hitrega testa lahko na Hrvaškem odslej prebolevniki tudi pridobijo covidno potrdilo, ki pa velja le na Hrvaškem, in ne drugod v EU. Omenjene spremembe pravil je v posodobljenih priporočilih za testiranje objavil hrvaški zavod za zdravstveno zavarovanje. Obenem je objavil tudi manjše spremembe glede izolacije oziroma karantene.

Kot so pojasnili na HZJZ, so novosti posledica hitrejšega širjenja okužb zaradi nove koronavirusne različice omikron, saj so kapacitete testiranja omejene. Obenem je treba skrajšati čas izolacije in karanteno, da bi zagotovili delovanje družbe na splošno, zdravstvenega sistema in drugih bistvenih storitev. Glavna novost, ki jo izpostavljajo hrvaški mediji, je, da pozitivne rezultate hitrih antigenskih testov ni več treba potrjevati še s PCR-testi. A za pridobitev potrdila o prebolelosti ne bodo zadostovali navadni komercialni testi za domačo uporabo, ampak le testi, opravljeni v pooblaščenih zdravstvenih ustanovah.

09.56  V Nemčiji porast števila zaposlenih na skrajšanem delovniku

Število zaposlenih v Nemčiji, vključenih v shemo skrajšanega delovnega časa, se je decembra precej povečalo. Potem ko je bilo novembra pri 712.000, se je decembra zvišalo na 879.000, v novi raziskavi ugotavlja münchenski inštitut Ifo. Strokovnjak za trg dela iz inštituta Ifo Sebastian Link opozarja, da je povečanje števila zaposlenih na skrajšanem delovnem času posledica večjega števila primerov okužb s koronavirusom. Porast števila zaposlenih na skrajšanem delovnem času je predvsem opazna v gostinstvu in trgovini na drobno, je pojasnil Link.

09.35  V torek potrdili rekordnih 7420 okužb, pozitivnih polovica testov

Ob 14.814 PCR-testih so včeraj potrdili 7420 okužb, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Delež pozitivnih je 50,1-odstoten. Poleg tega so opravili še 84.322 hitrih antigenskih testov. Trenutno je v državi aktivnih 45.459 primerov okužbe, 14-dnevna incidenca znaša 2142, kar je 263 več kot dan prej, sedemdnevno povprečje pa znaša 4367.

Število potrjenih okužb je v ponedeljek prvič od začetka epidemije preseglo 5000 in je znašalo 5164, v torek pa so zabeležili še 2256 okužb več. Število aktivnih primerov okužb se je v torek v primerjavi z dnevom prej povečalo za 5553, sedemdnevno povprečje potrjenih primerov pa je višje za 476.

Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je po podatkih NIJZ cepljenih 1.254.613 ljudi, z vsemi odmerki pa 1.197.788. 

V bolnišnicah zdravijo 538 covidnih bolnikov, 154 na intenzivni terapiji, umrlo je 13 covidnih bolnikov.

08.36 Študija: Covid-19 izgubi 90-odstotno sposobnost okužbe v nekaj minutah na zraku

Ugotovitve nove študije, ki jo povzema Guardian, poudarjajo pomen prenosa covida-19 na kratke razdalje. Koronavirus izgubi 90 odstotkov svoje sposobnosti, da nas okuži v 20 minutah po prenosu v zrak – večina izgube se zgodi v prvih petih minutah, kažejo prve svetovne simulacije, kako virus preživi v izdihanem zraku. Ugotovitve znova poudarjajo pomen prenosa covida na kratke razdalje, pri čemer sta fizična distanca in nošenje maske verjetno najučinkovitejši sredstvi za preprečevanje okužbe. Prezračevanje, čeprav se še vedno izplača, bo imelo verjetno manjši vpliv. »Ljudje so se osredotočili na slabo prezračene prostore in razmišljali o prenosu po zraku čez metre ali čez sobo. Ne rečem, da se to ne zgodi, vendar menim, da je še vedno največje tveganje za izpostavljenost, ko ste z nekom blizu,« je dejal profesor Jonathan Reid, direktor raziskovalnega centra za aerosol Univerze v Bristolu in glavni avtor študije. »Ko se oddaljite, se aerosol ne le razredči, ampak je tudi v njem manj kužnega virusa, ker je virus izgubil infektivnost oziroma kužnost.«

07.40 Quebec z davkom za necepljene

Quebec, druga najbolj naseljena provinca Kanade, je objavila načrte za uvedbo tako imenovanega zdravstvenega davka za prebivalce, ki zavrnejo cepljenje proti covidu-19 iz nemedicinskih razlogov. Premier François Legault je v torek, tako Guardian, napovedal nov ukrep oziroma prispevek za necepljene in dodal, da bo začel veljati v prihodnjih nekaj tednih. V provinci je namreč bilo 62 novih smrtnih žrtev zaradi covida-19, skupno je tako v Quebecu umrlo 12.028 ljudi, kar je največ v celotni Kanadi. »Vsem odraslim, ki se ne želijo cepiti, bomo zaračunali zdravstveni prispevek,« je dejal. »Tisti, ki nočejo dobiti cepiva, prinašajo finančno breme bolnišničnemu osebju in prebivalcem Quebeca. Deset odstotkov prebivalstva ne more obremeniti preostalih 90 odstotkov.«

07.26 Vsak sedmi bi lahko bil še vedno kužen po petdnevni izolaciji

Eden od sedmih ljudi, pri katerih je bil test na covid-19 pozitiven, bi bil lahko še vedno kužen oziroma bi bolezen prenašal naprej, če bi prekinil izolacijo, potem ko je po petih dneh ponovno prejel negativni rezultat, kažejo novi podatki, ki jih je objavil Guardian. Ljudem po Združenem kraljestvu je sicer zdaj dovoljeno, da zapustijo samoizolacijo sedmi dan, pod pogojem, da so v zadnjih 24 urah imeli dva negativna testa in nimajo vročine. Vendar je britanski premier nakazal, da se zavzema za nadaljnje skrajšanje časa karantene na pet dni, če bo to podprto z znanstvenimi dokazi. Strokovnjaki opozarjajo, da je trenutno malo podatkov, ki bi to podprli. Glede na delo, ki ga je predhodno objavila Agencija za zdravstveno varnost Združenega kraljestva (UKHSA), je delež ljudi, o katerih ocenjujejo, da ostanejo nalezljivi pet dni po pojavu simptomov covida ali pozitivnem testu covida, 31 odstotkov. Majhna japonska študija je podobno predlagala, da znaten delež okuženih z različico omikron ostane kužen po petih dneh.

07.00 Poživitveni odmerki niso rešitev za nove različice, treba je razviti nova cepiva

Strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so opozorili, da poživitveni odmerki prvotnih cepiv proti covidu-19 niso uspešna strategija proti nastajajočim različicam, poroča Guardian. Tehnična svetovalna skupina WHO za sestavo cepiva proti covidu-19 je dejala, da strategija cepljenja, ki temelji na ponavljajočih se poživitvenih odmerkih prvotne sestave cepiva verjetno ne bo primerna ali trajnostna.

Poudarili so, da potrebujemo oziroma je razviti razviti cepiva, ki imajo velik vpliv na preprečevanje okužb in prenosa ter preprečevanje hudih bolezni in smrti. Dejali so, da je morda treba obstoječa cepiva posodobiti in ciljati na nove različice, kakršna je omikron. Pri tem so pozvali k razvoju novih cepiv, ki ne le ščitijo ljudi, ki zbolijo za covidom, pred resnim oziroma hujšim potekom bolezni, ampak tudi v prvi vrsti preprečijo, da bi se ljudje sploh okužili. Predlagali so, da se razvijajo cepiva, »ki izzovejo široke, močne in dolgotrajne imunske odzive, da bi s tem zmanjšali potrebo po več zaporednih obnovitvenih odmerkih«. Dokler ne bodo razvita nova cepiva, »bo treba posodobiti sestavo trenutnih cepiv«. Po podatkih WHO trenutno po svetu dela na 331 kandidatnih cepivih, še povzema Guardian.