Osebno zdravstvo v osebnih rokah

Proti koncu novembra sem od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije prejel obvestilo, da bo moja osebna zdravnica zaradi bolezni daljši čas odsotna in da smo vsi njeni pacienti »preneseni« na Zdravstveni zavod Zdravje, Vilharjev podhod 1, Ljubljana, kjer naj tudi podpišemo izjavo, da se z novim osebnim zdravnikom strinjamo.

To sem storil, vendar sem bil čez nekaj dni hospitaliziran na intenzivnem oddelku UKC v Ljubljani in sem v bolniški postelji iz MCL prejel telefonski klic, da je moj osebni zdravnik nekdo drug. Po odpustu iz bolnišnice 8. decembra sem poskušal navezati stik z osebnim zdravnikom, a mi ni uspelo: na dan, ko sem bil naročen, sem dobil sporočilo, da je zdravnik zbolel (nadomestila pa seveda nimajo!).

Nekaj dni po prihodu iz bolnišnice sem dobil zelo visoko temperaturo (čez 39 stopinj). Po zelo zapletenem postopku (»za to in to pritisnite to in to ...«, slišiš na odzivniku!) sem očitno prišel do dežurne zdravnice, ki mi je napisala recept za antibiotik. Dr. Petkova me je naslednji dan celo poklicala in vprašala za počutje. Tako sem deset dni jemal antibiotik, hodil vsak drugi dan v laboratorij, ne da bi videl »mili« obraz zdravnika in da bi kdo nadzoroval potek bolezni. Kdo mi lahko pove, kaj je bil vzrok bolezni in ali sem zdaj zdrav? Celo dokumentacijo, ki sem jo dobil ob izpustitvi iz bolnišnice, sem oddal v recepciji. Kaj pa varovanje osebnih podatkov?

V nedeljo, 9. januarja (beri: mesec dni po izpustu iz bolnišnice!), sem spet poskušal priti do osebnega zdravnika in izvedeti, kaj in kako naprej, a doslej ostaja to le pobožna želja!