Presenetljiv izid grenlandskih parlamentarnih volitev

Presenetljiva zmagovalka na grenlandskih parlamentarnih volitvah je desnosredinska stranka Demokraatit, ki je osvojila 29,9 odstotka glasov. Gre za stranko, ki zagovarja počasnejši pristop k neodvisnosti od Danske ter se osredotoča na gospodarski razvoj. Na drugem mestu je stranka Naleraq, ki je zbrala 24,5 odstotka glasov in se zavzema za hitrejšo prekinitev vezi z Dansko. Skupaj sta Inuit Ataqatigiit in Siumut prejeli 36,1 odstotka glasov, kar kaže na razdrobljenost politične krajine.

Na volitvah je sodelovalo šest strank, v parlament se ni uspelo uvrstiti le eni. Qulleq, stranka, ki se zavzema za hitro neodvisnost od Danske in začetek črpanja nafte, je prejela dober odstotek glasov. V grenlandskem parlamentu bo sedelo 31 poslancev.

Zaradi velikega števila volivcev na 72 voliščih po celotnem otoku je glasovanje trajalo pol ure dlje od predvidenega roka, kar po poročanju BBC kaže na izjemno visoko volilno udeležbo. Na volitvah je bilo upravičenih glasovati približno 44.000 ljudi iz celotne populacije 57.000 prebivalcev.

Zmaga stranke Demokraatit je presenetila mnoge, saj sta bili favoritinji za zmago stranki Inuit Ataqatigiit in Siumut, ki sta bili v preteklosti vodilni stranki na grenlandski politični sceni. Predsednik stranke Demokraatit Jens-Frederik Nielsen je v izjavi za medije poudaril, da ljudje želijo spremembe in več poslovnih priložnosti za financiranje socialne države. Njegova stranka se zavzema za postopno pridobivanje neodvisnosti, kar je v nasprotju z bolj radikalnim pristopom Naleraqa. Kljub temu da so vse glavne politične stranke na Grenlandiji enotne v želji po neodvisnosti, se razlikujejo glede tempa, s katerim naj bi do nje prišli. 

Presenetljiva zmagovalka na grenlandskih parlamentarnih volitvah je postala desnosredinska stranka Demokraatit. FOTO: Mads Claus Rasmussen/Reuters

Volitve so bile močno zaznamovane tudi z mednarodnimi geopolitičnimi interesi, predvsem zaradi izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o želji po aneksiji Grenlandije. To je po poročanju vplivalo na volilno kampanjo ter povečalo zanimanje za volitve med prebivalci. Trumpove izjave so sprožile skrbi glede prihodnosti otoka in njegove varnosti, saj se za vpliv v Arktiki poleg ZDA potegujeta tudi Rusija in Kitajska.

Neodvisnost Grenlandije in vpliv ZDA

Trump je v svojem govoru v kongresu izrazil prepričanje, da bodo ZDA tako ali drugače pridobile Grenlandijo, kar je sprožilo številne skrbi glede prihodnosti otoka. Grenlandija, ki je polavtonomna regija Danske, se nahaja v središču geopolitičnih interesov ZDA, Rusije in Kitajske zaradi svoje strateške lege in bogatih naravnih virov, vključno z redkimi zemeljskimi rudninami.

Grenlandski politiki in prebivalci so se večinoma odločno odzvali na Trumpovo izjavo. Po anketi, ki jo je izvedel Reuters, 85 odstotkov Grenlandcev ne želi postati del ZDA, skoraj polovica pa jih meni, da je Trumpovo zanimanje za otok grožnja. Naleraqov kandidat Qupanuk Olsen je izrazil prepričanje, da bo Grenlandija kmalu začela živeti bolj neodvisno. Kljub temu so grenlandski politiki odprti za sodelovanje z ZDA na področjih, kot so rudarstvo redkih zemeljskih kovin, turizem in diplomacija, poroča Al Džazira.

Trump je v svojem govoru v kongresu izrazil prepričanje, da bodo ZDA tako ali drugače pridobile Grenlandijo. FOTO: David Dee Delgado/Reuters

ZDA že imajo vojaško bazo na Grenlandiji. Viri navajajo, da je Trumpova agresivna drža dejansko povečala pogajalsko moč Grenlandije v odnosu do Danske in pospešila gibanje za neodvisnost.

Volitve so pokazale, da Grenlandci cenijo tako gospodarske kot socialne politike, kar je pripomoglo k uspehu stranke Demokraatit. Rezultati volitev bodo oblikovali prihodnost otoka, saj bodo novoizvoljeni poslanci igrali ključno vlogo pri razpravi o tem, kdaj in kako doseči neodvisnost.

Zgodovinski in politični kontekst Grenlandije

Grenlandija, največji otok na svetu, je avtonomna regija Danske s kompleksno zgodovino in politično strukturo. Danska je Grenlandijo kolonizirala pred približno 300 leti. Leta 1953 je otok pridobil status avtonomne regije znotraj Danske, kar je pomenilo večjo stopnjo samouprave. Grenlandija je leta 1979 ustanovila svoj prvi parlament, kar je bil pomemben korak k večji avtonomiji.

Danska je Grenlandijo kolonizirala pred približno 300 leti. FOTO: Marko Djurica/Reuters

Leta 2009 je Grenlandija dosegla še večjo stopnjo samouprave. Po poročanju BBC je pridobila pristojnosti na področju mineralov, policije in sodstva, kar ji je omogočilo večji nadzor nad svojimi naravnimi viri in notranjimi zadevami. Kljub temu Danska še vedno nadzoruje zunanje zadeve, obrambo in monetarno politiko, kar pomeni, da Grenlandija ni popolnoma neodvisna.

Ekonomska odvisnost od Danske in Evropske unije (EU) predstavlja pomemben dejavnik v političnem kontekstu Grenlandije. Na leto prejema približno milijardo dolarjev podpore iz Danske, kar je ključno za ohranjanje življenjskega standarda na otoku. Kot navaja Al Džazira, Grenlandija koristi tudi članstvo Danske v EU in Natu, kar ji omogoča dostop do širšega trga in varnostnih zavezništev.