Razdeljena Grenlandija se pripravlja na volitve

Po obljubi ameriškega predsednika, da bo prevzel arktični otok Grenlandijo, se glasovi za neodvisnost vse bolj krepijo, nekateri pa želijo sodelovati z Washingtonom, poroča Guardianova dopisnica. Ko pride do tem na dnevnem redu, kot so šolstvo, zdravstvo, neodvisnost, torkove volitve  »niso nič posebnega«, pravi grenlandska političarka Aaja Chemnitz Larsen. Kljub temu pa bodo morda najpomembnejše v zgodovini tega otoka.

Kar te splošne volitve dela drugačne od prejšnjih, pravi članica stranke Inuit Ataqatigiit v danskem parlamentu, je svetovna pozornost. »Vidimo vpliv iz ZDA, Danske in drugih krajev, kar sicer ni običajno za volitve pri nas.«

Obsesija Donalda Trumpa z idejo, da bi »tako ali drugače oz. na kakršen koli način« pridobil Grenlandijo, kot se je prejšnji teden šalil v ameriškem kongresu, pomeni, da ZDA – in posledično ves svet – te volitve spremljajo bolj kot kadarkoli prej.

Trumpova različica imperializma se ne izide

Še preden je Trump 20. januarja ponovno prevzel položaj predsednika države, je že agresivno razmišljal o obnovljeni različici svoje ideje iz prvega mandata – t. i. »nakupu« Grenlandije. FOTO: Leah Millis/Reuters

Danska se boji izgube

Tudi Danska, ki je do leta 1953 Grenlandijo obravnavala kot svojo kolonijo in še vedno nadzoruje njeno zunanjo in varnostno politiko, je izjemno pozorna, saj se boji izgube ključnega dela svojega kraljestva.

Še preden je Trump 20. januarja ponovno prevzel položaj predsednika države, je že agresivno razmišljal o obnovljeni različici svoje ideje iz prvega mandata – t. i. »nakupu« Grenlandije. Njegova administracija otok vidi kot dragoceno strateško lokacijo in bogato z naravnimi viri, navaja Guardian. Tokrat je grozil z vojaškimi ukrepi in carinami, če Danska ne bi sodelovala. Temu je sledil nenaden zasebni obisk njegovega sina Donalda Trumpa mlajšega v grenlandski prestolnici Nuuk. Čeprav je bil uradno zaseben, je njegova spremljevalna ekipa obisk obširno promovirala na družbenih omrežjih, kar je pritegnilo pozornost svetovne javnosti.

Danska vrača udarec Trumpu: Kalifornijo kupimo za en bilijon dolarjev

Največja opozicijska stranka vse bolj priljubljena

Med volivci, kjer se le redko izvajajo ankete, analitiki neradi napovedujejo, ali bo koalicija pod vodstvom grenlandskega premierja Múteja Egedeja iz stranke Inuit Ataqatigiit (vladajoče demokratično socialistične stranke, ki podpira neodvisnost) ostala na oblasti. Največja opozicijska stranka Naleraq pridobiva na priljubljenosti s svojo odločno podporo neodvisnosti in pripravljenostjo na sodelovanje z ZDA.

Družba je v teh volitvah bolj razdeljena kot prej, pravi Chemnitz Larsen, in prvič imajo politiki varnostnike med volilno kampanjo. Dodatno je javnost razburila dokumentarna oddaja danskega medija DR, ki trdi, da je Danska med letoma 1854 in 1987 z rudnikom kriolita na Grenlandiji zaslužila do 400 milijard danskih kron. Nekateri kritiki pravijo, da znesek ni natančen, saj ne vključuje stroškov, toda na Grenlandiji mnogi dokumentarec vidijo kot dokaz kolonialne nepravičnosti. Po anketi grenlandskega časopisa Sermitsiaq več kot tretjina volivcev pravi, da bodo ugotovitve iz dokumentarca vplivale na njihov glas.

FOTO: Marko Djurica/Reuters

Kako Danska ravna z Grenlandci?

Poleg tega so v zadnjem času prišle na dan še druge obtožbe o domnevnem slabem ravnanju Danske z Grenlandci. Guardian navaja škandal s kontracepcijo, s katero so med letoma 1966 in 1970 brez vednosti ali soglasja opremili približno 4.500 žensk in deklet. Premier Egede je škandal označil za genocid. Danska vlada pa je pred kratkim naredila preobrat pri uporabi kontroverznih testov »starševske sposobnosti« za grenlandske družine, zaradi katerih so številni inuitski otroci pristali ločeni od svojih staršev.

Ker ima Grenlandija le okoli 40.000 volivcev (od skupno 57.000 prebivalcev), so volilni izidi lahko tesni.

Za razliko od reakcije v Københavnu, kjer so Trumpove grožnje sprožile krizni odziv, so jih mnogi v Nuuku sprejeli z začudenjem – in z upanjem, da bi lahko ameriški interes izkoristili za boljši dogovor z Dansko ali hitrejšo pot do neodvisnosti.

Rasmus Leander Nielsen, vodja Nasiffika, centra za zunanje in varnostne politike na Univerzi Grenlandije, pravi, da gre za volitve, kjer se vsakodnevna politika prepleta z geopolitičnimi vprašanji, povezanimi s Trumpom. »Ti dve zgodbi trčita druga ob drugo,« pojasnjuje in dodaja, da »vidimo različne dinamike, ki vlečejo v različne smeri, a hkrati je zelo nepredvidljivo, kaj se bo zgodilo«.